Priročnik za pilotna mesta je izdelek v okviru delovnega paketa 4 (WP4) projekta NetZeroCities (NZC), ki zajema zasnovo in izvedbo programa pilotnih mest prek odprtega razpisa za zbiranje predlogov in naknadnega programa dodeljevanja sredstev.

Namen priročnika je pomagati mestom pri pripravi predlogov za oddajo v okviru javnega razpisa, in sicer z navodili o obsegu, namenih in ciljih programa Pilotna mesta ter širši metodologiji projekta NZC, s predstavitvijo ključnih pojmov in terminologije ter s sklici na koristne vire, orodja in študije primerov, povezane s tem.

Priročnik za pilotna mesta je publikacija, ki bo izšla z namenom zagotavljanja podpore in smernic mestom, ki nameravajo oddati prijavo za program pilotnih mest NZC.

Vsebuje podporo in navodila v zvezi z ozadjem in usmeritvijo programa NZC Pilotna mesta (vključno s časovnim razporedom razpisa), predstavlja ključne koncepte, terminologijo in sestavne dele programa ter, kjer je to primerno, dodatna gradiva, povezave, študije primerov in primere, ki jih lahko mesta uporabijo pri pripravi svoje prijave.

Priročnik se lahko posodobi, če se spremljajoče informacije spremenijo in/ali postanejo na voljo. Objavljena bo rubrika z najpogostejšimi vprašanji (FAQ), kjer bodo na voljo vprašanja in odgovori, ki so pomembni za vse morebitne prosilce.

Poleg tega priročnika bodo ob razpisu (v skladu s časovnim razporedom iz točke 2.1) objavljena tudi navodila za razpis, ki bodo vsebovala poziv k oddaji vlog, merila za ocenjevanje in izbor ter tehnične informacije v zvezi s postopkom prijave.

Priročnik je bil sestavljen z namenom, da bi bil informativen in koristen za mesta, ki razmišljajo o prijavi v pilotni program NZC za Pilotna mesta, ter je zasnovan na naslednjih vprašanjih:

• Zakaj je ta [poglavje/tema] pomembna za NZC in razpis za Pilotna mesta?
• V čem je to koristno ali pomembno za mesta pri pripravi njihovih predlogov?
• Ali obstajajo kakšni ustrezni primeri in študije primerov?
• Na katere vire in/ali prihodnje vire/storitve platforme NZC naj mesta posvečajo pozornost?
• Povzetek: Katera vprašanja bi si morala mesta zastaviti v zvezi s tem poglavjem/temo?
• Kateri so ključni izrazi, ki jih je treba vključiti v slovar?
• Ali je treba priložiti kakšna uradna priporočila?

Kako brati ta priročnik:

• Priročnik je v grobem sestavljen v skladu z navodili razpisa in merili za ocenjevanje, čeprav je bilo glavno vodilo pri njegovi zasnovi podpreti ustvarjalno razmišljanje mest pred oddajo vloge.
• Ključni izrazi in pojmi, označeni s krepkim in modrim tiskom, so opredeljeni za namene programa NZC Pilotna mesta in so na voljo v slovarčku.
• V skladu z navodili za razpis velja, da v primeru vloge, ki vključuje več mest v okviru razpisa za Pilotna mesta, izrazi »mesto« v tem dokumentu pomenijo skupino mest ali vsako posamezno mesto v tej skupini.

Mesta so središča gospodarske dejavnosti, ustvarjanja znanja, inovacij in novih tehnologij ter vplivajo na kakovost življenja državljanov, ki v njih živijo ali delajo, s čimer bistveno prispevajo k blaginji evropskih skupnosti. Igrajo ključno vlogo pri uresničevanju cilja Evropske zelene pogodbe (EGD), in sicer zmanjšanja emisij za 55 % do leta 2030 ter doseganja Podnebne nevtralnosti do leta 2050. Mesta zavzemajo le 4 % površine EU, vendar v njih živi 75 % državljanov EU. Poleg tega mesta porabijo več kot 65 % svetovne energije in prispevajo več kot 70 % svetovnih emisij CO2. Leta 2014 so trije od štirih državljanov EU živeli v mestnih območjih, do leta 2050 pa naj bi se ta delež povečal na približno 83,7 %.

Zato je blažitev podnebnih sprememb v veliki meri odvisna od ukrepov v mestih v okviru zelene in digitalne preobrazbe. Od misijskih mest se pričakuje, da bodo vodila to preobrazbo z doseganjem Podnebne nevtralnosti pred letom 2030 ter da bodo svojim državljanom zagotovila čistejši zrak, varnejši promet ter manj prometnih zastojev in hrupa. Cilji misije EU za podnebno nevtralna in pametna mesta („Misija „Podnebno nevtralna in pametna mesta") sta doseči 100 podnebno nevtralnih in pametnih evropskih mest do leta 2030 ter zagotoviti, da ta mesta delujejo kot središča za eksperimentiranje in inovacije, da bodo vsa evropska mesta lahko sledila temu zgledu do leta 2050.

Takšna ambicioznost predstavlja izjemen podvig in bo zahtevala temeljite in sistematične spremembe. Ključnega pomena bo vodilna vloga vlade, pa tudi ukrepi industrije, izobraževalnih in raziskovalnih ustanov ter civilnodružbenih organizacij, kar bo zahtevalo usklajevanje na področju politik, upravljanja in načina zagotavljanja potrebnih kapitalskih vlaganj.

Da bi uresničila svoje cilje, bo morala pobuda Cities Mission pomagati premagati tudi velike izzive, ki trenutno preprečujejo, da bi velika skupina mest dosegla cilj Podnebne nevtralnosti do leta 2030. Številna mesta in mestne organizacije so izjavila, da si sicer želijo napredovati še dlje in hitreje, vendar pri tem naletijo na ovire, kot so njihove operativne zmogljivosti in sposobnosti, razpoložljivost sredstev in financiranja ter potreba po pridobivanju politične podpore tako med volivci kot znotraj posameznih držav. To so konkretni primeri številnih težav, s katerimi se mesta soočajo na poti k Podnebni nevtralnosti, čeprav niso nujno edini.

Na področjih, kot sta mobilnost v mestih in energetska učinkovitost stavb, značilnosti mest – kot sta visoka gostota prebivalstva in geografska koncentracija – ponujajo priložnosti za inovacije, ki lahko pomembno vplivajo na doseganje Podnebne nevtralnosti. Mesta predstavljajo velik delež evropskega stavbnega fonda, kjer je obnova nujna za varčevanje z energijo na poti k Podnebni nevtralnosti. To lahko prinese ogromne (in vidne) „stranske koristi“, kot so boljša kakovost zraka na prostem in v zaprtih prostorih, manj prometnih zastojev, zdravejša aktivna mobilnost ter zdravejše, bolj podnebju odporne in udobne stavbe; manj smrtnih žrtev v prometu, manj hrupa ter čistejše, lepše in bolj dragoceno urbano okolje. Z drugimi besedami, obstaja močan in pozitiven „prelivni“ učinek ukrepov politike za zmanjšanje toplogrednih plinov (TGP) v mestih, ki jim bo pomagal pridobiti podporo državljanov za takšne ukrepe.

Rešitve za pametna mesta in izmenjava podatkov v velikem obsegu ponujajo možnosti za načrtovanje, izvajanje in spremljanje zmanjševanja emisij v različnih sektorjih, kot so mestna mobilnost, energetska učinkovitost stavb, spremljanje onesnaženosti zraka ter upravljanje z vodo in odpadki.

Ob zavedanju, da bo večino naložb za dosego ogljične nevtralnosti moralo neposredno ali posredno zagotoviti prebivalstvo, lastniki nepremičnin, javna podjetja, izvajalci infrastrukturnih projektov, podjetja in druge zainteresirane strani (v tej študiji podjetja Material Economics se namreč ocenjuje, da bodo mesta neposredno zagotovila le 17 % naložb), bodo mesta imela ključno vlogo pri mobilizaciji drugih zainteresiranih strani z uporabo svojih pooblastil za načrtovanje, svoje vloge kot delničarjev javnih služb, s pobudami, usmerjenimi v državljane, z uporabo spodbud ter s spodbujanjem naložb, usmerjenih v več zainteresiranih strani.

Viri in druge pobude

• Platforma NZC Mission Platform bo vsebovala Repozitorij znanja s študijami primerov in primeri za navdih in usmerjanje ter nadzorno ploščo, prek katere bodo mesta lahko spremljala in primerjala napredek. Poleg tega bo vključevala zemljevid inovacijskih ekosistemov, ki prikazuje evropske grozde, inkubatorje in podporne programe, ki podpirajo tehnološka podjetja, ki ponujajo trajnostne rešitve za mestne podnebne strategije.
• Gibanje Living-in.EU si prizadeva pospešiti digitalno preobrazbo na način, ki mestom in skupnostim pomaga pri reševanju številnih družbenih izzivov, zlasti tistih, ki izhajajo iz podnebnih sprememb.
• Evropski podnebni pakt.
• Pobuda »Novi evropski Bauhaus« (NEB) za podnebno nevtralne preobrazbe mestne kakovosti.
• Mannheimska deklaracija, ki jo je spodbudila organizacija ICLEI, za podporo mestom pri razvoju in izvajanju »lokalnih zelenih sporazumov«, ter Nova leipziška listina, sprejeta novembra 2020, ki je posebej poudarila zelen, pravičen in produktiven trajnostni razvoj mest.
• Nacionalni energetski in podnebni načrti.
• Kohezijska politika EU.
• Urbana agenda za EU.
• Pakt EU za usposabljanje
• Sklad za okrevanje in odpornost ter načrti
• Načrt REPowerEU
• Misija EU: Podnebna nevtralnost in pametna mesta: izvedbeni načrt

Program NZC Pilotna mesta bo izbral in podprl evropska mesta, da bodo v okviru pilotnega programa preizkušala in uvajala inovativne pristope k hitri dekarbonizaciji, pri čemer bodo sodelovala prek tematskih področij in funkcionalnih silosov v podporo sistemski preobrazbi. Izbira pilotnih projektov bo skušala obravnavati vse urbane sisteme, ki prispevajo k Podnebni nevtralnosti, vključno z mobilnostjo, energetskimi sistemi in grajenim okoljem, tokovi materialov in virov, naravnimi območji, kulturnimi/socialnimi/finančnimi/institucionalnimi sistemi ter dostopnimi javnimi prostori. Vsak posamezni pilotni projekt se lahko osredotoči na vse te urbane sisteme ali na njihovo kombinacijo, odvisno od konteksta in obsega predlaganega pilotnega projekta.

Od pilotnih mest se pričakuje, da bodo v času trajanja pilotnega projekta na ravni mesta ali okrožja preizkušala in uvajala inovativne rešitve ali skupine rešitev ter izpostavila konkretne izkušnje, pridobljene v okviru inovativnih poti, ob upoštevanju znanja, zmogljivosti in sposobnosti, razvitih na ravni mesta. Do konca pilotnega projekta je treba opredeliti jasen niz inovativnih rešitev, ki so pripravljene za izvajanje, širjenje in/ali ponovitev. To bi lahko vključevalo nove poslovne modele, pobude na področju politik, inovacije na področju upravljanja, modele financiranja ter strategije za ponovitev ali širjenje.

Izbrana pilotna mesta bodo prejela finančna sredstva in praktično podporo mestnih svetovalcev ter partnerjev konzorcija NZC, da bodo lahko pred začetkom izvajanja izpopolnila svoje pilotne dejavnosti ter upoštevala zahteve glede skladnosti in povratne informacije iz izbirnega postopka. Medtem ko si bodo mesta in/ali lokalne skupnosti, ki sodelujejo v pilotnih projektih, prizadevale za pridobitev dodatnih virov, jim bo platforma Mission pomagala pri zagotavljanju sredstev in financiranja za celovito izvajanje ter poznejše prizadevanje za razširjanje in povečanje obsega projektov.

Nazadnje bodo organizirane številne dejavnosti za spodbujanje učenja med pilotnimi mesti kot ključnega elementa za krepitev zmogljivosti, prenos uspešnih inovacij in poglobitev odnosov. Program pobratenja (City Learning Programme) bo vsako Pilotno mesto povezal z dvema ali tremi pobratenimi mesti iz držav članic EU in pridruženih držav (H2020). Cilj pobratenja je vzpostaviti vključujoče sodelovanje pri učinkovitem ukrepanju proti podnebnim spremembam, spodbujati pravičen prehod in graditi socialno kohezijo.

Usklajevanje znotraj izbranih pilotnih projektov in med njimi je nujno tako na ravni mest kot na ravni EU, da se oblikuje raznolika baza primerov, ki prikazujejo poti za nadaljnjo in daljnosežno preobrazbo v evropskih mestih in po vsej Evropski uniji. Postopek izbora pilotnih projektov zato cilja na oblikovanje strateškega portfelja, v katerem ima vsak pilotni projekt potencial za preizkušanje in dokazovanje izvedljivosti poti do sprememb v določenem kontekstu. Pilotna mesta se med seboj dopolnjujejo pri risanju slike, kako bi lahko izgledale sistemske spremembe.

Dobri piloti:

• izhajajo iz spoznanja, da, kot navaja izvedbenega načrta misije EU za podnebno nevtralna in pametna mesta,
  »Glavna ovira za podnebni prehod ni pomanjkanje podnebju prijaznih in pametnih tehnologij, temveč zmožnost njihovega izvajanja. Sedanja, na ločenih področjih temelječa oblika upravljanja, zasnovana in razvita za tradicionalno delovanje mest in mestnih storitev, ne more spodbuditi ambicioznega podnebnega prehoda. Zato je nujna sistemska preobrazba.«
• si prizadevajo za sistemske spremembe z namernim združevanjem več pobud za spremembe, da bi okrepili zmogljivosti za pospešitev učinka. Ta prizadevanja bi se lahko osredotočila na eno ali več ključnih področij emisij
• temeljijo na lokalnem razumevanju in skupni samooceni ključnih ovir ali priložnosti za pospešitev podnebnega prehoda, s katerimi se mesto sooča. Zato se pilotna mesta osredotočajo na ključne naslednje korake (tj. ukrepe, ki vodijo do prelomnih točk in/ali prelomnih točk), ki jih mora mesto raziskati, da zmanjša svoje škodljive emisije, ob prispevku številnih akterjev iz celotne družbe
• preizkusiti kombinacijo inovacij na različnih področjih sprememb znotraj ene področja emisij ali pa združiti različna področja emisij v, na primer, celostni pristop na ravni okrožja ali nove ureditve upravljanja na ravni celotnega mesta, ki gradijo sistemske zmogljivosti za pospešene spremembe
• okrepiti organizacijsko razsežnost, da bi vzpostavili kulturo »radikalnega sodelovanja«, s čimer bi ohranili in razširili skupna prizadevanja za Podnebno nevtralnost v celotni družbi

Poleg tega bo platforma Mission pilotnim mestom pomagala pri:

• spodbuditi notranje spremembe v mestnih svetih ter vzpostaviti stabilne medresorske strukture, povezane z vodstvom mest
• krepiti trdne vezi med deležniki v mestu: drugimi javnimi upravami (regionalnimi/nacionalnimi), zasebnim sektorjem, akademsko sfero, civilno družbo in državljani ter javnimi mediji
• okrepiti prizadevanja za Podnebno nevtralnost mest na nacionalni ravni s pomočjo »snežnega žogca«, ki bo povezal pilotna mesta s preoblikovanjem drugih mest v isti državi

Pilotna mesta bodo:

• pospešijo lastno učenje o tem, kako doseči prelomne dosežke in premagati sistemske ovire, ter
• prikazati raznolikost potov k prehodu, iz katerih se lahko druga mesta po Evropi učijo in jih prilagodijo svojim razmeram

Kjer bo to mogoče, se bodo prizadevanja pilotnih mest opirala na njihova pretekla in/ali sedanja prizadevanja na področju inovacij, pri čemer bodo upoštevala pridobljena spoznanja ter opredelila, kaj je potrebno za pospešitev sprememb.

Ilustrativni primeri

• Pilotno mesto se osredotoča na celovit prehod k trajnostni mobilnosti, pri čemer izkorišča vlogo mestne uprave na področjih tehnologije, financ, zakonodaje, sodelovanja in različnih vrst pogodb.
• Pilotno mesto se osredotoča na energetsko tranzicijo na ravni celotnega okrožja, pri čemer povezuje grajeno okolje z energetskimi sistemi prek raziskovanja novih finančnih instrumentov, politik urbanističnega načrtovanja in digitalno podprtih modelov upravljanja.
• Pilotno mesto se osredotoča na raziskovanje novih zmogljivosti za obdelavo podatkov v povezavi z regulativnimi ukrepi, usmerjenimi v rezultate, in reformo javnih naročil, pri čemer sodeluje s predstavniki iz vseh področij, povezanih z emisijami v mestu, da bi bolje uskladili obstoječe vire in odprli nove vire financiranja.

Datum / ura (CET)	Izdelek	Povezava
marec 2022	Točka: Predčasna objava časovnega razporeda razpisa na spletni strani projekta	Spletna stran NZC
junij 2022	Publikacija: Priročnik za udeležence Na konferenci NZC junija 2022 bo predstavljen priročnik za Pilotna mesta, ki bo mestom v pomoč pri pripravi predlogov za oddajo v okviru javnega razpisa. Objava: Navodila za razpis Smernice za razpis, vključno s pogoji za upravičenost, merili za ocenjevanje in izbor, bodo objavljene na spletni strani NZC, portalu Mission Portal ter portalu EU za možnosti financiranja in razpise v okviru vrste subvencij »Razpisi za kaskadno financiranje«.	Platforma NZC Misija EU: podnebno nevtralna in pametna mesta | Evropska komisija Financiranje in razpisi (europa.eu)
27. junij 2022 4. julij 2022 5. september	Program pilotnih mest NZC: Cilji, pristop, prijava Program pilotnih mest NZC: Merila za izbor in postopek izbora Predavanje o tehničnih informacijah Odprti forum	27. junij 4. julij
Ponedeljek, 5. september 2022 (12.00 CEST)	Razpis se odpira V ponedeljek, 5. septembra, ob 12.00 uri po srednjeevropskem času (CEST) bo začel delovati modul NZC za razpise in upravljanje s sredstvi. Mesta se bodo lahko v modul registrirala prek portala NZC Mission in pripravila predlog z osnovnimi podatki. Mesta bodo lahko predlog shranila in se k njemu vrnila kadarkoli do roka za oddajo, ki je naveden spodaj	Platforma NZC
junij–oktober 2022	Objava: Pogosta vprašanja (FAQ) Med junijem in oktobrom 2022 bo pripravljen in posodobljen dokument z najpogostejšimi vprašanji (FAQ).	Platforma NZC
Petek, 4. november 2022 (23.59 CET)	Rok za prijavo Uradni rok za oddajo popolnih predlogov. Predlogi, prejeti po tem datumu, ne bodo sprejeti. Podaljšanje roka ni mogoče, prav tako pa po oddaji predloga ni mogoče vnašati sprememb. Priporočamo, da si določite lasten notranji rok, ki bo pred tem datumom.	Platforma NZC
november 2022 – januar 2023	Pregled in izbor Predlogi bodo preverjeni glede na merila upravičenosti (1. faza), upravičene predloge pa bodo pregledali neodvisni zunanji strokovnjaki (2. faza). Predlogi, ki bodo dosegli minimalni prag točk glede na določena merila, bodo napredovali v končno izbiro (3. faza). Več informacij o teh fazah bo objavljenih v navodilih za razpis ob njegovi objavi.
28. februar 2023	Obveščanje o odločitvah Uradni rezultati bodo poslani kandidatom skupaj z oceno.
marec 2023	Priprava pogodb Vloge so bile spremenjene na podlagi pripomb glede skladnosti in izbora. Izvedene so bile skrbne preveritve in dokončani so bili revidirani projektni načrti.
marec 2023	Objava rezultatov razpisa in izbranih Pilotnih mest Vzporedno s postopkom sklepanja pogodb bo na platformi NZC objavljen seznam izbranih Pilotnih mest, ki bo razširjen prek komunikacijskih kanalov NZC. Vključeval bo opis, ki bo ponazoril izbrani nabor projektov.	Platforma NZC

Kandidati za program Pilotnih mest NZC bodo imeli na voljo vrsto podpore in smernic za pripravo in oddajo predloga v okviru razpisa, kot so:

1. Priročnik za program pilotnih mest NZC
   Ta priročnik je namenjen seznanitvi predlagateljev s programom NZC Pilotna mesta in vsebuje podroben pregled okvira programa, njegovega predvidenega pristopa in pričakovanih rezultatov ter ključnih pojmov in terminologije.
   
   Zainteresirane strani naj vsebino tega priročnika uporabijo kot navdih za razvoj idej za pilotne dejavnosti in njihovo uskladitev s programom NZC Pilotna mesta, vključno z njegovimi merili za ocenjevanje in izbor.
2. Informativni sestanki
   Ob izidu tega priročnika je konzorcij NZC napovedal tudi vrsto informativnih srečanj, ki bodo mestom v pomoč in vodilo pri razvoju idej za pilotne dejavnosti ter pri pripravi predlogov. Na informativnih srečanjih bodo obravnavane naslednje teme:
   • Program pilotnih mest NZC: Cilji, pristop, prijava
   • Merila za izbor in postopek izbora
   • Predavanje o tehničnih informacijah
   • Odprta razprava (vprašanja in odgovori)
3. Portal misij
   Kandidati se morajo pred oddajo vloge za program NZC Pilotna mesta registrirati na portalu NZC Mission, kar jim bo omogočilo dostop do različnih virov ter tudi do samega modula za oddajo vlog.
   
   Portal Mission bo mestom omogočil dostop do:
   
   • Modul za uvajanje novih zaposlenih pri NZC
   • Primeri iz prakse
   • Prostor za sodelovanje med vrstniki
   • Repozitorij znanja
   • Modul za upravljanje razpisov in dodeljevanje sredstev
   • Tehnična navodila za sistem (modul za upravljanje razpisov in dodeljevanje sredstev)
   • Prihodnje izdaje tega priročnika
   • Kontaktne točke za mestne svetovalce in Sklad za podporo mestnim strokovnjakom
   Poleg tega priročnika bo na portalu misije na voljo vrsta dokumentov in/ali spremljajočega gradiva v zvezi z razpisom (kot so smernice, priloge, pogosta vprašanja in drugi ustrezni dokumenti). Predlagatelje prosimo, naj jih med pripravo vlog redno preverjajo zaradi morebitnih posodobitev. Posebna vprašanja, na katera ne odgovarja niti ta priročnik niti portal misije, naj naslovite na: pilotcities@NetZeroCities.eu

Program NZC City Learning je večmesečni program, katerega cilj je prenos znanja in krepitev zmogljivosti med pilotnimi in pobratenimi mesti [Twins], vključenimi v program. V njegovem jedru je strategija doseganja učinka prek medsebojnega učenja. Medsebojno učenje je izobraževalni pristop, ki združuje dva ali več udeležencev s podobnim ozadjem in jim omogoča, da z izmenjavo znanja in skupinskim reševanjem problemov aktivno vplivajo na medsebojni razvoj.

V okviru NZC to načelo uresničujemo tako, da vsako Pilotno mesto (ali v primeru prijave več mest skupino mest) povežemo z dvema ali tremi Pobratenimi mesti. Ta Pobratena mesta bodo imela podobno ozadje kot Pilotna mesta in se bodo morda soočala s podobnimi izzivi. Ti izzivi so lahko povezani z geografijo, nacionalnim kontekstom, družbeno-ekonomskimi razmerami ali podobnim. S tem želi NZC vpliv dela pilotnih mest razširiti tudi zunaj prvotne skupine. V času trajanja programa bo NZC ta mesta vodil skozi serijo spletnih in osebnih srečanj. Cilj teh srečanj je ustvariti jasno razumevanje izzivov drug drugega ter izmenjati ali oblikovati potencialne rešitve. Predvideno je, da vsako Pilotno mesto enkrat obišče svoja Pobratena mesta z majhno delegacijo, Pobratena mesta pa bodo enkrat obiskala tudi Pilotno mesto.

Ta program je obvezen del programa Pilotnih mest. Zato bo treba v proračunu Pilotnega mesta zagotoviti določen delež kadrovskih virov. Programska skupina bo stopila v stik s pilotnimi mesti, da bi oblikovala prilagojene profile mest in tako zagotovila visokokakovostno usklajenost pri izbiri poberatnih mest. Trenutni časovni načrt predvideva razpis za poberatna mesta v juniju 2023 in začetek programa v septembru 2023. Na ta način bodo pilotna mesta imela čas za razvoj svojih dejavnosti in zbiranje prvih vpogledov. Pilotnim mestom bodo dodatne informacije na voljo pozneje.

Izmed partnerskih organizacij konzorcija NZC bo imenovanih deset svetovalcev za mesta z podnebno nevtralnostjo, ki bodo mestom v okviru programov »Mission«, »Pilotno mesto« in »Pobratena mesta« pomagali strateško spodbujati sistemsko spremembo in uresničevati cilje programa »Mission«. Dejavnosti bodo vključevale pomoč mestom pri dostopu do platforme za uporabo orodij in virov, spodbujanje izmenjav med mesti ter njihovo povezovanje s projektnimi partnerji in strokovnjaki, vzpostavljanje pomembnega sodelovanja med mesti, vključenimi v program Pilotnih mest in program učenja mest, ter stalno podporo in smernice ter nasvete za sistemske spremembe, vključno z ugotavljanjem potreb po podpori iz Sklada za strokovno podporo mestom (City Expert Support Facility) in pomočjo pri postopku prijave (več informacij o tej storitvi spodaj).

Ustanovljen bo Sklad za strokovno podporo mestom (CESF), ki bo pilotnim mestom zagotavljal neposredno strokovno podporo, prilagojeno obsegu pilotnih dejavnosti. CESF bo zadovoljeval potrebe pilotnih mest po strokovnem znanju za ciljne dejavnosti, ki zahtevajo poslovne zmogljivosti, ki jih NZC nima, ali raven prizadevanj, ki presega prvotno dodelitev obstoječemu partnerju NZC. Sklad bo začel delovati takoj po zaključku postopka izbora pilotnih mest. Mestni svetovalci bodo sodelovali s svojimi pilotnimi mesti, da bodo opredelili potrebe po podpori in strokovnem znanju, ki jih bodo predložili skladu prek posebnega prijavnega obrazca.

Podporo bodo zagotavljali partnerji konzorcija NZC, v primerih, ko konzorcij sam ne razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem, ki pa je ključnega pomena za ustrezen razvoj in izvedbo pilotnih dejavnosti, pa bodo vključene zunanje stranke in/ali lokalni partnerji, vključno s tistimi iz skupnosti prakse NZC (CoP). Lokalni partnerji bodo vključeni, kadar bo potrebna omejena zmogljivost v zvezi s kontekstom, kulturo in/ali jezikovnimi sposobnostmi ali kadar bo potrebna intenzivnejša lokalna zmogljivost.

Skupnost prakse NZC deluje kot zagovornica metodologij NZC tudi zunaj okvira projekta ter kot platforma za povezovanje mest s strokovnjaki. Gre za virtualni prostor, kjer mesta lahko objavljajo svoje potrebe, ter za Repozitorij znanja, v katerem se strokovnjaki lahko združujejo v skupine glede na geografsko lokacijo in strokovno usmeritev ter sodelujejo pri dogodkih, podkastih, spletnih seminarjih, usposabljanjih in certificiranju, ki temeljijo na Repozitoriju znanja NZC.

Socialna mreža in prostor skupnosti P2P sta ključna modula portala Mission za medsebojno komunikacijo med uporabniki, vključno z mesti, konzorcijem NZC in širšo skupnostjo strokovnjakov NZC. Pilotna mesta bosta to uporabljala za:

• Srečanja, mreženje in sodelovanje z drugimi mesti iz mreže NetZeroCities pri dejavnostih, idejah, spoznanjih in inovacijah
• Zagotavljanje spletnega prostora za virtualne delavnice za razumevanje
• Pridruževanje in oblikovanje skupin mest, ki se ukvarjajo s tematskimi področji
• Sodelovanje z njihovimi pobratenimi mesti in razvijanje partnerskih odnosov
• Delijo novice o dogajanju v svojem mestu, ideje, spoznanja in inovacije
• Seznanjanje z dogodki, ki jih organizirajo partnerska mesta, in objavljanje o njih / dogodki, ki so zanimivi
• Oblikovanje konzorcijev mest za pridobivanje zunanjih sredstev
• Vodenje zasebnih, dvostranskih pogovorov

Element družbeno omrežje modula omogoča odprto omrežje, dostopno vsem, ki ponuja prostor za odprto razpravo in objavljanje v okviru skupnosti NZC. Hkrati bo to tudi začetna stran portala po prijavi, s povezavami do ključnih vsebin v drugih modulih, kot sta Repozitorij znanja in funkcija poročanja o podatkih v mestnem nadzornem panelu.

Platforme strani skupin omogočajo bolj strukturirano in redno sodelovanje ter ponujajo funkcije za izmenjavo dokumentov, spletna srečanja in skupinsko delo. Uporabniki lahko sami določijo nastavitve zasebnosti, zato bo na voljo vrsta »odprtih« in »zaprtih« funkcij, za katere lahko uporabniki sami določijo nastavitve zasebnosti. Strani skupin bodo vzpostavljene tako za tematsko delo kot tudi za delovne skupine v okviru programa City Learning (»twin«).

Strani srečanja in dogodki ponujajo funkcionalnosti za spletne seminarje/delavnice za razumevanje/izobraževalne dogodke.

Repozitorij znanja

Repozitorij znanja platforme NZC/Mission Platform bo vseboval zelo izčrpen pregled primerov najboljših praks iz mest po vsej Evropi. Cilj Repozitorija znanja je spodbuditi mesta, da sprejmejo konkretne ukrepe za doseganje Podnebne nevtralnosti na vseh stopnjah vrednostnih verig ter vplivajo na vse mestne sisteme, da bi dosegli širši učinek

Vključevalo bo:

• Najsodobnejše rešitve (razvrščene po glavnih tematskih področjih, na katerih je treba ukrepati v različnih sektorjih, v katerih je treba zmanjšati emisije)
• Pregled rešitev projektov H2020 (razvrščenih po enakem sistemu)
• Multimedijske študije primerov (o ukrepih za boj proti podnebnim spremembam)
• Primeri socialnih inovacij
• Primeri iz prakse o metodologijah vključevanja državljanov in zainteresiranih strani
• Zbirka podatkov o okvirnih politikah
• Informacijsko orodje o virih financiranja

Poleg Repozitorija znanja bo platforma NZC/Mission mestom ponudila prilagojena strokovna podpora za nadaljnje preučevanje konkretnih rešitev, konceptov, ovir in stranskih koristi prek mehanizma za strokovno podporo mestom (poglavje 3.2 tega priročnika).

Delo na preoblikovanju sistema zahteva močan politični in javni mandat. Vključuje obsežne spremembe v razmerah negotovosti. Neizogibno bo privedlo do motenj in sprememb, ki bodo opazne v vsakdanjem življenju ljudi. Da bi te spremembe postale trajne, bo pomembno sprejeti nove oblike upravljanja, ki poudarjajo sodelovanje, udeležbo in eksperimentiranje.

Da bi omogočili preoblikovanje sistemov na ravni mesta, moramo razviti poglobljeno razumevanje stranskih koristi in medsebojno prepletenih vrednosti. Če se pozitivni učinki podnebne tranzicije na npr. zdravje, dobro počutje/kakovost življenja, lokalno gospodarstvo in izobraževanje ne priznajo, bo vedno težje dokazati, da gre za stroškovno učinkovito naložbo. Če se ne bomo več osredotočali le na priznavanje koristi, ki so količinsko izmerljive in denarno ovredljive, bodo mesta lahko drzneje oblikovala pozitivno in celovito vizijo prihodnosti, ki upošteva številne medsebojne odvisnosti med oddelki.

Osnovno načelo programa NZC Pilotna mesta je, da se najprej razumejo težave, ki jih zajemajo pilotne dejavnosti, tako z vidika emisij toplogrednih plinov kot tudi z vidika strukturnih, tehničnih, institucionalnih, družbeno-gospodarskih in kulturnih ovir za spremembe.

V predlogu za program NZC Pilotna mesta bodo mesta zato najprej pozvana, da opredelijo mestne sisteme, na katerih bodo delala, področja emisij, ki so pomembna za te mestne sisteme, ter sedanje ovire za transformativne spremembe, nato pa potencialne sistemske rešitve ali inovacije, ki jih bodo v dveh letih trajanja pobude uvedli in iz katerih se bodo učili.

Za doseganje ničelnih emisij v mestih bodo potrebna znatna zmanjšanja in kompenzacijski ukrepi v vseh mestnih sistemih, npr.: energetika, promet, stavbe, prehrana, voda, raba surovin, in sorodno področjih emisij, npr.: energija iz omrežja, industrija in proizvodnja, kmetijstvo in gozdarstvo, ravnanje z odpadki itd. Za ta namen je treba uvesti in uporabiti tehnologije ter inovativne rešitve.

Ukrepi bodo potrebni po vsem mestu, pri čemer se bodo osredotočali na naslednje prednostne naloge (vzeto iz informacijskega paketa EU za mesta iz Misijsko mesto):

• Zmanjšanje emisij iz zgorevanja fosilnih goriv v vseh stavbah in objektih (stacionarna energija), saj stavbe prispevajo 40 % k porabi energije v mestih. Spodbujanje gradnje stavb brez ogljičnega odtisa, zmanjšanje porabe energije v stavbah, izboljšanje energetske učinkovitosti stavbnega fonda, elektrifikacija in prehod na obnovljive vire energije.
• Zmanjšanje emisij iz porabe električne energije ter iz daljinskega ogrevanja in hlajenja (proizvodnja energije) s spodbujanjem bolj trajnostne proizvodnje energije: nizkoogljična energija, zelena energija, razvoj obnovljivih virov energije in uporaba električne energije iz obnovljivih virov za popolno dekarbonizacijo oskrbe z energijo.
• Zmanjšanje emisij iz zgorevanja fosilnih goriv za vsa vozila in prevoz, hkrati pa spodbujanje čistejših in varnejših načinov prevoza, javnega prevoza, hoje in kolesarjenja ter vključevanje ogljično nevtralnih in alternativnih goriv.
• Zmanjšanje emisij iz odpadkov, ki nastajajo znotraj mestnih meja, z vključitvijo pristopa krožno gospodarstvo za zmanjšanje porabe virov ter nastajanja odpadkov, onesnaževanja in emisij ogljika
• Zmanjšanje emisij iz sprememb v rabi zemljišč ter prek njih, vključno s kmetijstvom, gozdarstvom in drugimi oblikami rabe zemljišč. V tej zvezi je izvajanje rešitve, ki temeljijo na naravi ključnega pomena tudi za obravnavanje preostalih emisij, na primer z ustvarjanjem ponorov ogljika.
• Zmanjšanje emisij iz kemijski procesi v industriji, s čimer bo industrija postala bolj zelena in trajnostna.

Digitalna povezanost v mestih je prav tako ključna medsektorska prednostna naloga za izboljšanje in spodbujanje napredka
vse mestne procese in odločanje tako občin kot prebivalcev. Digitalna povezanost in orodja lahko pomagajo pri združevanju in analiziranju podatkov ter s tem podpirajo učinkovitejše in trajnostno oblikovanje politik ter urbanistično načrtovanje, saj zagotavljajo informacije in vpoglede. Digitalizacija, digitalna povezanost in orodja lahko pomagajo pri združevanju in analiziranju podatkov ter s tem podpirajo učinkovitejše in trajnostno oblikovanje politik, urbanistično načrtovanje in delovanje mestnih energetskih sistemov (med drugim), saj zagotavljajo informacije in vpoglede. Digitalizacija lahko izboljša kakovost življenja v mestih na več področjih (varnost, zdravstvo, mobilnost itd.), na primer s podpiranjem odločitev, utemeljenih na podatkih, ki bodo prinesle koristi državljanom in potencialno zmanjšale porabo energije.

Prehod mest k neto ničelnim emisijam je poln strukturne, tehnične, institucionalne, družbeno-gospodarske in kulturne ovire. Veliki deli njihovih skupnih emisij toplogrednih plinov so povezani s kompleksnimi področji, ki ne predstavljajo enega samega problema, temveč mrežo medsebojno prepletenih težav. Še huje, te težave so pogosto medsebojno nasprotujoče. Zato je lahko težava za enega od deležnikov v mestu priložnost za drugega.

Če želijo mesta pospešiti uresničevanje svojih ciljev glede Podnebne nevtralnosti, morajo poleg področij emisij temeljito razumeti tudi svoje ovire in problematična področja, da bi se tako odmaknila od točkovnih rešitev in se usmerila k bolj celostnim in holističnim »portfeljskim« pristopom, ki lahko spodbudijo sistemsko preobrazbo. To pomeni:

• Razumevanje razlike med trenutnimi emisijami in potjo zmanjševanja emisij, skladno s Pariškim sporazumom,
• oblikovanje celovite slike medsektorskih in interdisciplinarnih ključnih težav/ovir, ki preprečujejo razvoj želenega poteka, ter
• skupno oblikovanje različnih možnih naborov ukrepov, v katere so vključene različne zainteresirane strani, za odpravo ovir.

Ilustrativni primeri in študije primerov
Pogoste ovire so lahko povezane s pomanjkanjem znanja in pomanjkljivostmi podatkovnih sistemov, političnim neskladjem, problematičnimi strukturami upravljanja, pomanjkanjem finančnih spodbud ali neugodnimi kulturnimi in vedenjskimi vzorci – vse to lahko vpliva na kateri koli mestni sistem in s tem povezana področja emisij, kot so mobilnost, energetika in stavbe. Tukaj je nekaj primerov / študij primerov, ki kažejo, kako je poglobljeno razumevanje medsebojno povezanih ovir in problematičnih področij pomagalo ustvariti novo pot:

• Podjetja za energetske storitve (ESCO) so uspešni primeri združevanja medsektorskih izzivov v eno rešitev, pri čemer izkoriščajo strokovno znanje o povezovanju sistemov za hkratno reševanje številnih problemov, vključno z načrtovanjem in izvajanjem projektov za varčevanje z energijo, prenovo, ohranjanjem energije, zunanjim izvajanjem energetske infrastrukture, proizvodnjo in oskrbo z energijo ter obvladovanjem tveganj.
• »One-Stop-Shops« lahko lastnikom stanovanj in stavb ponudijo enotno kontaktno točko za dostop do cenovno ugodnih celostnih prenov stanovanj.Ta model programa se izvaja v številnih evropskih državah, kot je dokumentirano v zbirki študij primerov Evropske komisije One-stop-shops za energetsko obnovo stavb. Program prenove „one-stop shop“ za temeljite energetske prenove je podoben obisku avtomobilskega salona, kjer naenkrat izberete znamko in model, funkcije in estetske specifikacije ter načrt financiranja in vzdrževanja. Pri prenovi celotnega doma ta model omogoča prebivalcem in lastnikom stavb, da določijo svoje potrebe po prenovi, poiščejo izvajalce in izkoristijo več virov financiranja iz različnih virov, da se zagotovi, da so vsi ukrepi na voljo po nizki ceni ali brezplačno za upravičene udeležence. V svojem podrobnem vodniku Kako vzpostaviti enotno kontaktno točko za celovito energetsko obnovo stanovanj, Innovate opredeljuje 7 ključnih storitev enotne kontaktne točke: dolgoročno in cenovno dostopno stanovanje; Procesi vključevanja; Izdelki po meri; Energetska obnova in finančni načrt; Komunikacijska in tržna orodja; Usklajevanje procesa; in Zagotovitev rezultatov. Opredelili so tudi tri možne ravni storitev, od posredovanja prek usklajevanja do »vse vključeno«.

Tukaj je primeri / študije primerov primerov, kako lahko tehnična rešitev spodleti, ker povezava med ovirami in težavami ni bila dovolj dobro razumljena:

• institucionalna vztrajnost in odvisnost od preteklih poti: Prehod na pametno (digitalno) elektroenergetsko omrežje bi na primer lahko imel negativen vpliv na okolje zaradi energije, potrebne za računalniško obdelavo podatkov. Zato je pomembno vprašanje, ali več emisij povzroča neučinkovito omrežje ali pa učinkovito omrežje, ki temelji na podatkih in ga podpira velika računalniška zmogljivost. Do danes ni nobenih dokončnih študij, ki bi omogočale sklepanje na tem področju.
• Pomanjkanje sprejemanja/uporabe s strani potrošnikov: Na primer, prehod na aktivne oblike mobilnosti ali mobilnost prek skupnih storitev lahko ovirajo kulturni dejavniki, kot je dojemanje avtomobila kot statusnega simbola. Avtomobili se še vedno obravnavajo kot dragoceno in zaželeno premoženje. Takšna dojemanja lahko predstavljajo oviro za spremembo vedenja in zavirajo prehod na hojo, kolesarjenje ali mobilnost prek skupnih storitev.
• Tržna moč in politični vpliv obstoječih ponudnikov: Dostop do kapitala in stroški kapitala: je ključni dejavnik za sprožitev sistemskih inovacij. Poleg spodbujanja naložb prek davčne politike ali subvencij bodo potrebne finančne inovacije, ki bodo pomagale znižati stroške pridobivanja sredstev za naložbe ter omogočile varnejše in hitrejše zbiranje sredstev. Na primer, gradnja iz lesa v povezavi s pristopom krožnega gospodarstva lahko drastično zmanjša emisije iz obsega 3 v mestu, ki so, čeprav še niso regulirane, pogosto največji del emisij, za katere je mesto odgovorno. Vendar pa je treba trg za leseno gradnjo ustvariti iz nič. Mesta imajo vlogo pri zmanjševanju tveganj sprejemanja za vpletene akterje, da se omogoči prehod.
• Tehnološke smernice in ujetost v sistemu: Na primer, naložbe se prepogosto usmerjajo v tradicionalno infrastrukturo na področju prometa in energetike zaradi velikih nepovratnih kapitalskih vlaganj ter tehnološke in institucionalne vezanosti.

Kot je razvidno iz prejšnjih poglavij, težave, s katerimi se mesta soočajo pri reševanju podnebnih sprememb, izhajajo iz številnih zapletenih sistemov, sestavljenih iz različnih elementov – naravnih, tehnoloških, družbenih, kulturnih, medosebnih in institucionalnih –, ki so med seboj tesno prepleteni. Večina pristopov k podnebnim ukrepom poskuša obravnavati to kompleksnost tako, da problem razčleni na manjše dele in se osredotoči na vsak posamezen del posebej. Pri tem se pogosto spregledajo tako povezave med problemi kot tudi njihovi temeljni vzroki. Zato bo program NZC Pilotna mesta obravnaval podnebne izzive mest prek sistemskih inovacij za spremembo sistemov.

Pilotna mesta bodo prejela podporo za reševanje problematičnih področij z največjim potencialom za oblikovanje novih potekov prehoda. Spopadala se bodo s pogosto edinstveno in zapleteno dinamiko enega ali več področij emisij (npr. mobilnost, energetski sistemi, itd.), hkrati pa bodo raziskovali kombinatorne povodke za spremembe (npr. podatki in tehnologija, upravljanje in politika, finance, kultura in sodelovanje ter socialne inovacije) z izrecnim ciljem prepoznavanje prelomnih točk in prelomnih trenutkov. Ti celostni pristopi, skupaj z vrsto usklajenih ukrepov, ki bodo skoraj zagotovo vključevali sodelovanje med več zainteresiranimi stranmi, lahko izrecno ustvarijo stranske koristi in sprožijo številne pozitivne verižne reakcije sprememb.

Ta pristop se imenuje »sistemsko razmišljanje«: razumevanje in analiziranje problemov s poudarkom na tem, kako so posamezni deli sistema med seboj povezani. Njegov cilj je uresničevanje „sistemskih inovacij“: celovita preobrazba sistema, ki obravnava zapletene probleme z delovanjem na medsebojno odvisnost med več vzvodi sprememb – kot so krepitev zmogljivosti in sposobnosti; kultura, sodelovanje in socialne inovacije; upravljanje, politika in regulacija; finance in poslovni modeli; tehnologija.

Sistemsko inoviranje je usmerjeno v reševanje problemov, zahteva čas in ga lahko razumemo kot obdobja prehoda. Osnovna vloga javne politike je raziskovanje in opredeljevanje teh prehodnih poti – in prav to bodo pilotne dejavnosti pomagale mestom omogočiti.

Primer večkratnih verižnih sprememb so subvencije za sončno energijo, ki so pripeljale do rasti te industrije. To pa je povzročilo hitro znižanje stroškov sončne energije in s tem nadaljnjo rast – rezultat tega je, da je sončna energija zdaj najcenejša oblika energije v zgodovini (Carbon Brief). Preboji se lahko nanašajo tudi na premagovanje in/ali odpiranje globokih ovir za spremembe – na primer spreminjanje načina, kako mestna uprava sodeluje z državljani, upravlja s podatki ali količinsko opredeljuje koristi svojih programov, ter lahko odprejo nešteto drugih priložnosti za spremembe.

Ilustrativni primeri in študije primerov

Primeri orodij in praks na področju sistemskih inovacij

• V publikaciji organizacije Future Stewards 10 orodij za sistemske spremembe na poti k svetu brez ogljika so na kratko predstavljene različne metode za sistemske spremembe ter študije primerov za vsako od njih.
• Program Združenih narodov za razvoj (UNDP) razvija metodologijo, ki temelji na portfeljskem pristopu – v njihovi nedavni publikaciji System Change: A Guidebook for Adopting Portfolio Approaches so podrobno opisali pridobljena spoznanja in navedli primere svojega dela.
• Program Viable Cities na Švedskem sodeluje z 23 občinami pri uvajanju sistemskega pristopa k podnebnemu prehodu, da bi do leta 2030 dosegli Podnebno nevtralnost. Viable Cities je strateški inovacijski program na Švedskem, ki se osredotoča na prehod k podnebno nevtralnim in trajnostnim mestom. Poslanstvo programa je podnebna nevtralnost do leta 2030 z dobrim življenjem za vse v okviru planetarnih omejitev. Viable Cities je katalizator za nove oblike sodelovanja med mesti, industrijo, akademskim svetom, raziskovalnimi inštituti in civilno družbo. Cilj je spremeniti način delovanja švedskih mest v skladu z nacionalnimi, okoljskimi in podnebnimi cilji ter mednarodnimi zavezami, povezanimi z globalnimi cilji trajnostnega razvoja – Agendo 2030 – in Pariškim sporazumom. Program poteka v obdobju 2017–2030 in se izvaja s podporo agencije Vinnova, Švedske agencije za energijo in Formas, pri čemer je Švedska agencija za energijo odgovorni organ.
• Več primerov iz prakse iz OECD je na voljo na strani 76 njihovega poročila »Sistemske inovacije: Synthesis Report, ki zajemajo trajnostno stanovanjsko gradnjo, obnovo, pametna mesta, e-mobilnost, zeleno rast, dolgotrajno oskrbo in politike grozdov.
• Če pogledamo tudi izven evropskih primerov, najdemo vrsto primerov, analiziranih v American Journal of Community Psychology posebni izdaji o sistemskih spremembah, ki obravnavajo proces reševanja institucionalnega rasizma v zdravstvenem sistemu; strategijo za pridobivanje in spreminjanje miselnih modelov, ki jih uporabljajo člani medagencijskih ekip; prizadevanja za ustvarjanje zdravstveno kompetentne skupnosti v podeželski skupnosti v Južni Afriki, ki jo pestijo HIV/AIDS; prizadevanja za akcijsko raziskovanje s policijskim oddelkom za podporo prehodu na policijsko delo v skupnosti in še več.
• Predstavitev sistemskih rešitev za teritorialno uvajanje krožnega gospodarstva

Primeri neuporabe sistemskega inovativnega pristopa

• Klasičen primer so stanovanjski trgi. Vlade pogosto posegajo na strani ponudbe (npr. z gradnjo socialnih stanovanj ali z omogočanjem dostopa do zasebnega trga za skupine z nižjimi dohodki prek omejevanja najemnin), vendar posegajo tudi na strani povpraševanja prek fiskalne in davčne politike, da bi spodbudile lastništvo nepremičnin, kar lahko privede do iskanja rent in dvigovanja cen. To pa lahko vodi do dodatnih posegov na strani ponudbe z nezaželenimi posledicami in vztrajanjem prvotnega problema (pomanjkanje cenovno dostopnih stanovanj) ter nastankom novih (nepremičninski baloni, širjenje mest) (OECD, 2015).

Za mesto ni nobenega čudežnega recepta za doseganje neto ničelnih emisij. To pomeni, da je namerno združevanje več ukrepov nujna sestavina za uresničitev Podnebne nevtralnosti. Namen pilotnih dejavnosti je torej oblikovanje in izvajanje naborov ukrepov, ki delujejo na več pogonskih silah sprememb, z drugimi besedami, ki hkrati vplivajo na več različnih, a med seboj povezanih elementov problema prek številnih, a dopolnjujočih se ukrepov. Pilotne dejavnosti, ki odpirajo poti do prelomnih dosežkov pri zmanjševanju emisij, so tiste, ki sprožajo več medsebojno se krepijočih dinamik na področjih tehnologije, upravljanja in politike, financ in poslovnih modelov, kulture, sodelovanja, socialnih inovacij in pravičnega prehoda ter krepitve zmogljivosti in sposobnosti, da se pospeši transformativna sprememba na enem ali več področjih emisij.

NetZeroCities razvršča vzvode za spremembe v:

• Tehnologija: orodja, pripomočki ali infrastruktura, bodisi materialna bodisi nematerialna, ki se uporabljajo za reševanje praktičnih problemov. Primeri (seznam ni izčrpen): prevozna sredstva, kot so kolesa ali vlaki; informacijske tehnologije, kot so programska oprema, optični kabli ali umetna inteligenca; oprema za proizvodnjo, shranjevanje ali distribucijo energije; stacionarne energetske naprave, kot so toplotne črpalke, ter gradbene tehnologije.
• Upravljanje in politika: postopki, v okviru katerih se podeljujejo pooblastila, sprejemajo odločitve ter dogovarjajo, izvršujejo in spreminjajo pravila, pa tudi sama pravila v obliki zakonov, norm in predpisov.
• Finančni in poslovni modeli: načine zagotavljanja sredstev ter načine, na katere se ustvarjanje vrednosti pojmuje in opisuje v organizacijah.
• Kultura, sodelovanje in socialna inovativnost: družbeno vedenje in norme, vključno s tistimi, ki opredeljujejo, kako ljudje, posamezno ali v skupini, sodelujejo pri demokratičnem sprejemanju odločitev, ter načini, na katere oblikujejo in izvajajo rešitve za izboljšanje individualne in kolektivne blaginje ter pravičnega prehoda.
• Krepitev zmogljivosti in sposobnosti: izboljšanje organizacijskih virov (delovne sile, opreme, finančnih sredstev, časa in energije posameznikov) ter veščin, znanja, miselnosti in vedenja za doseganje učinka.

Ilustrativni primeri in študije primerov

• Nadzgradnja je eno od obetavnih področij ukrepov za zmanjšanje emisij, vendar nam predstavlja številne izzive. Tehnologija sicer obstaja, vendar ostajajo ovire pri oblikovanju poslovnih modelov, ki bi upoštevali gospodarske multiplikacijske učinke prenove. Lastniki stanovanj pogosto nimajo motivacije za sodelovanje v programih obnove, težavnost vključevanja širših stranskih koristi lahko naredi obnovo manj privlačno, mehanizmi usklajevanja akterjev in upravljanja, bodisi vizija skupnosti ali pogodbe o izvedbi, pa lahko proces ovirajo. Veliko poskusov obravnava le eno od teh ovir, zato redko uspejo povečati vpliv. Neuspeh britanskega programa Green Homes Scheme je bil nedavni primer omejitev tega pristopa. Pilotna mesta NZC morajo ukrepati na več področjih sprememb. V primeru obnove bi to pomenilo eksperimentiranje s finančnimi in poslovnimi modeli, ki omogočajo oblikovanje poslovnega primera, vključno s soprednostmi in multiplikacijskimi učinki, v kombinaciji s posegi na področju kulture, sodelovanja in socialnih inovacij, ki sodelujejo z lastniki nepremičnin pri gradnji sprejemljivosti in ustvarjanju podpore za obnovo na ravni okrožja ali mesta.
• Še en primer, iz poročila OECD iz leta 2015 o sistemskih inovacijah, kaže, da lahko staranje družbe privede do zmanjšanja delovne sile, povečanja stroškov zdravstvenega varstva in zmanjšanja davčne osnove. Kratkoročne politike za omejevanje delovne migracije lahko dolgoročno poslabšajo zmanjšanje delovne sile, ki ga povzroča staranje prebivalstva. Inovacije in tehnologija so nedvomno del rešitve, vendar same po sebi niso zadostne. Dejansko mora tehnologija pri reševanju gospodarskih in socialnih izzivov iti z roko v roki z drugimi vzvodi za spremembe, za njihovo izvajanje pa bodo potrebne dopolnilne inovacije v organizacijah in institucijah ter sprejemanje s strani potrošnikov/državljanov.

Socialna inovativnost ima številne opredelitve, vendar je v bistvu oblika inovativnosti, ki je socialna tako v svojih ciljih kot v sredstvih (Murray et al., 2010): to pomeni razvijanje novih idej, storitev in modelov, ki bolje obravnavajo družbene izzive (EC, 2020). Na splošno to pomeni, da gre za inovacijo, ki je „socialna“ v svojih ciljih, procesu in rezultatih. Kot taka mestom ponuja priložnosti za:
(1) zagotavljati rešitve za lokalne, neizpolnjene socialne potrebe;
(2) vključiti akterje sistema v skupno oblikovanje in skupno izvajanje rešitev (in s tem samodejno zmanjševati tveganja, povezana z inovacijami);
(3) ustvariti dolgoročen, pozitiven družbeni vpliv na različnih ravneh (geografski, obseg izziva); in
(4) s tem, da v razvojni proces vključi številne akterje in krepi zmogljivosti, prispevati h kulturnim in vedenjskim spremembam, ki podpirajo razvoj prožnih in odzivnih inovacijskih ekosistemov, sposobnih združevati akterje in vire za uresničevanje ciljev.

Socialna inovativnost lahko predstavlja strateško prednost za NZC in razpis za Pilotna mesta na naslednje načine: Pristopi socialne inovativnosti lahko mestom pomagajo pri uvajanju različnih modelov participativnega in vključujočega razvoja za reševanje konkretnih izzivov (glej City Studio; City Lab Mannheim; projekt Gendered Innovation); ter združijo akterje ekosistema okoli pobude Mission (glej lokalne energetske skupnosti (Mission’s Valencia);

Poleg tega lahko pomagajo ustvariti okvir za inovacije (zgraditi zmogljivosti prek vključevanja; mobilizirati mreže za reševanje izzivov) (glej Superbloke v Vitorii-Gasteizu (in Državljanski pakt za trajnostno mobilnost)) ter podpreti širjenje in razširjanje obstoječih rešitev za dekarbonizacijo.

Na bolj temeljni ravni lahko socialne inovacije s krepitvijo zmogljivosti in učenjem skozi prakso prispevajo k spreminjanju družbenih praks ter k oblikovanju prožnega in odzivnega inovacijskega ekosistema (glej program Viable Cities; ekološko naselje Cloughjordan).

Poleg tega v okviru razpisa za pilotna mesta socialna inovativnost ponuja načine za vključevanje teritorialnih/mestnih akterjev v Akcijski načrt (npr. oblikovanje in pripravo portfelja rešitev za misijo, bodisi z razširitvijo obstoječih rešitev bodisi z razvojem novih) ter za krepitev zmogljivosti na področju novih pristopov k razvoju in novih metod/orodij, ki vključujejo akterje, zlasti upravičence, v oblikovanje rešitev in njihovo izvajanje.

Spolna dimenzija: Leta 2020 je Evropska komisija objavila poročilo »Gendered Innovation 2“, poročilo o tem, kako vključujoča analiza prispeva k raziskavam in inovacijam. Publikacija vsebuje opredelitve pojmov in metod v zvezi s spolom, družbenim spolom in intersekcionalno analizo ter ponuja interdisciplinarne študije primerov, ki prikazujejo, kako vključiti dimenzijo spola v različna področja raziskav in inovacij, vključno s podnebnimi spremembami in urbanističnim načrtovanjem. Projekt Gendered Innovation – sofinanciran s strani Evropske komisije – je razvil tudi kontrolne sezname za podporo vključujočemu inženirstvu, urbanističnega načrtovanja in oblikovanja, pa tudi metode za oblikovanje inovacijskih procesov.

Ilustrativni primeri in študije primerov

• City Lab Bristol
• Nappi Naapuri
• Real Junk Food Berlin
• Pariz v 15 minutah (Kliknite tukaj za konceptno kartico)
• Ekološka vas Cloughjordan
• Bolognske državljanske pogodbe (Kliknite tukaj za več informacij o participativnem proračunu.)
• City Studio
• City Lab Mannheim
• Lokalne energetske skupnosti (Missions Valencia)
• Superbloki v Vitorii-Gasteizu (in Državljanski pakt za trajnostno mobilnost)
• Program »Viable Cities«
• Projekt »Gendered Innovation«

Viri in/ali prihodnji viri/storitve platforme, na katere naj mesta posvečajo pozornost

• NZC: Kratka branja o socialnih inovacijah
• Videoposnetek o socialnih inovacijah NZC
• Repozitorij znanja NZC
• Učni materiali o socialnih inovacijah (MOOC)
• Siscode Learning Hub

Podnebne spremembe so zapleten in težko rešljiv problem, ki presega politične cikle in meje ter se odvija v dolgoročnem časovnem okviru. Podnebna kriza je hkrati preizkus vzdržljivosti naših demokracij in priložnost, da se kljub velikim izzivom obnovijo ter se prilagodijo našim trenutnim potrebam in tehnološkim zmogljivostim. Učinkoviti odzivi, ki bodo ustrezali obsegu prihodnjih izzivov, zahtevajo večjo demokratičnost, sodelovanje in skupinsko usmerjenost v ukrepanje ter več kot le tehnološki napredek, da bi skupaj ustvarili rešitve, ki imajo oprijemljive učinke na vsakdanje življenje ljudi in ne puščajo nikogar za sabo.

Podnebna kriza zahteva sistemsko preoblikovanje družbe in naših mest. To pomeni, da se v proces preoblikovanja mora vključiti širši ekosistem, ki vključuje prebivalce mest, podjetja, akterje na področju inovacij (kot so univerze ter drugi akterji na področju raziskav, razvoja in inovacij), nevladne organizacije in civilno družbo, ne le lokalne mestne uprave.

Naslednji pododdelki v sklopu »Sposobnost za delovanje« so po svoji naravi različne različice iste teme: doseganje kritične mase prek sodelovanja in povezovanja za spodbujanje pomembnih in trajnih sprememb.

Sodelovanje znotraj mestne uprave je ključnega pomena. Prehod na podnebno nevtralnost bo zajel vsa področja: stanovanjsko politiko, promet, zdravstvo, izobraževanje, urbanistično načrtovanje, energetiko in gospodarstvo. Kadar se prehod na podnebno nevtralnost obravnava predvsem kot naloga ekipe za okolje, se pogosto sooča s težavami pri uveljavljanju. Oblikovanje močnih horizontalnih ekip, ki so sposobne oblikovati politiko in dostopati do proračunskih sredstev na vseh področjih, je ključni dejavnik za uspeh.

Vendar pa sodelovanje ne sme ostati omejeno na okvire občine – tudi drugi morajo imeti možnost sodelovanja. Mnogi drugi akterji, kot so bolnišnice, univerze, šole, zasebna podjetja (tako velika podjetja kot tudi mala in srednja podjetja) ter civilna družba, lahko podprejo misijo s spremembo svojih politik in načina porabe sredstev. Oblikovanje medorganizacijskih skupin, ki skupaj skrbijo za izvajanje misije, mestni upravi omogoča, da pospeši svoje delo. Pomembno je tudi, da gledamo navzgor in navzven – da se povezujemo z regionalnimi in nacionalnimi vladami ter ustvarjamo močna partnerstva na več ravneh upravljanja.

Nazadnje, mesta bodo morala delovati eksperimentalno in iterativno. Težave, s katerimi se spopadajo, so zapletene in nimajo jasnih meja. Poskusi njihovega reševanja bodo neizogibno sprožili odzive znotraj sistema. Uporaba standardnega pristopa »analiziraj, načrtuj, izvedi« prinaša tveganje, da bodo mesta vlagala čas in denar v rešitve, ki v realnih pogojih niso izvedljive. Refleksivni pristop k upravljanju »načrtuj, preizkusi, ponovi« pa pomaga graditi zaupanje v izbrano smer ter omogoča drugim, da oblikujejo delo med njegovim razvojem. Zato se je pospešeno učenje izkazalo kot ključni gonilnik prehoda (na primer v pristopu Viable Cities). Kjer ti procesi še ne obstajajo, bodo mesta morala vzpostaviti postopke za hitro pridobivanje znanja iz majhnih poskusov in njihovo uporabo pri oblikovanju politik.

Povzetek: Vprašanja, ki si jih zastavite – Upravljanje in participativni pristopi

• V kolikšni meri ste odprti za spremembe pristopov k lokalnemu upravljanju?
• Komu naj ta pristop ali postopek omogočite?
• Kako bo potekalo to sodelovanje? Katere formalne in/ali neformalne strukture bodo podpirale to sodelovanje?
• Kakšna sredstva, strukture, postopki itd. bodo potrebni za uspešno izvedbo tega projekta?
• Ali imate kakšne pretekle izkušnje s takšnimi pristopi/postopki?

Vsako pilotno mesto bo oblikovalo lastno koalicijo za spremembe, ki bo ustrezala vrsti pilotnih dejavnosti, ki jih izvaja – vključevala bo ključne deležnike, prizadete skupnosti in skupine državljanov, ključne akterje v ekosistemih ter partnerje za izvajanje. Ob analizi izziva, ki ga je mesto izbralo za reševanje, lahko mesta uporabijo kartiranje sistemov za opredelitev akterjev, mestnih storitev in procesov (tj. vrednostnih verig), da določijo, koga mora mesto vključiti in s kom oblikovati koalicijo za spremembe. Ilustrativni primeri in študije primerov
Po vsem svetu obstajajo organizacije, ki vzpostavljajo modele sodelovanja in koalicije za rešitve na področju podnebnih sprememb med mestnimi upravami, lokalnimi podjetji, inovacijskimi ekosistemi in državljani.

Tukaj je nekaj primerov:

• Leuven 2030
• Misija Valencia
• Regija mesta Glasgow (Glasgow Green Deal)
• Climate Lab na Dunaju
• Fundacija Boston Green Ribbon
• Poslovni svet San Francisca za podnebne spremembe
• Zavezništvo C40 za poslovno klimo v mestih
• Model zelene ekonomije v Vancouvru
• Fundacija Helsinki Smart & Clean

Številna mesta so pri oblikovanju načrta za bolj trajnostno prihodnost vključila širok krog zainteresiranih strani; na primer londonski načrt za krožno gospodarstvo

Demokratično odločanje in aktivna vloga so ključnega pomena za dosego Podnebne nevtralnosti v najambicioznejših mestih do leta 2030 ter podnebno nevtralne Evrope do leta 2050. Zato je bistveno, da mesta vključijo državljane in urbane deležnike v smiselno in vključujoče sodelovanje, da prispevajo k temu cilju. Cilj je spodbuditi in navdihniti mesta, da na novo zamislijo vlogo vključevanja državljanov na njihovi poti k Podnebni nevtralnosti. Za prehod mest k Podnebni nevtralnosti je treba združiti raznolika in včasih nasprotujoča si stališča, znanje in prakse, da bi dosegli globlje razumevanje urbanih sistemov in izkoristili obstoječe prednosti v mestih. Večja demokratična vitalnost, vključujoča udeležba v občinskih procesih ter medsektorska komunikacija in sodelovanje lahko vodijo k boljšemu sprejemanju odločitev, odgovornosti in stranskim koristim. To lahko zahteva vlaganje v okolje, veščine in institucije, ki to podpirajo. Učinkovitost mnogih ukrepov in politik mest je odvisna od odziva državljanov in skupnosti. Če državljani in druge urbane zainteresirane strani menijo, da niso bili ustrezno vključeni, ali se počutijo nemočni pri vplivanju na odločitve, ki vplivajo na njihova življenja, se lahko počutijo izključeni in se ne bodo želeli udeležiti nobenega ukrepa. Nasprotno, ko so državljani aktivno vključeni v sprejemanje odločitev in izvajanje, se spremeni tako njihov pogled na te procese, kar lahko vodi do večje legitimnosti, kot tudi njihov odnos do mesta. Ta pristop bo verjetneje pridobil srca in misli ter spodbudil potrebne spremembe vedenja v vseh delih sistema, saj so procesi in njihovi rezultati soustvarjeni in zaupanja vredni. To ustvarja močne, živahne in zdrave skupnosti, ki se lahko neposredno spopadejo z izzivi.

Izvajanje programa NZC Pilotna mesta je dobra priložnost za vključevanje, preizkušanje in učenje iz pristopov državljanov in mestnih deležnikov ter novih demokratičnih inovacij, pa tudi za izboljšanje in krepitev kulture sodelovanja v mestu. Trajna sprememba zahteva demokratične pristope, ki so usmerjeni v ljudi, zavezani k odpornosti skupnosti in podnebju ter se odzivajo na lokalni kontekst. Glasovi in znanje skupnosti, povezani s sodelovanjem, ki izhaja tudi od spodaj navzgor in ne le od zgoraj navzdol, morajo biti temelj ukrepov, ki jih sprejemajo vlade in civilna družba. Kadar je to primerno, je treba spodbujati vključujoče pristope, ob upoštevanju presečišč socialnih kategorij – kot so etnična pripadnost, starost ali invalidnost – ter pomena vidika spola.
Tukaj je nekaj primerov:

• Lisboa Participa | Zeleni participativni proračun v Lizboni
  Procesi participativnega proračunskega načrtovanja (PB) omogočajo skupnostim, da sprejemajo odločitve o mestnem proračunu in porabi sredstev. PB se lahko kombinira z
  razprava za zagotovitev
  trden, vključujoč proces. Razvil se je v Latinski Ameriki z namenom, da bi skupnostim omogočil večjo vlogo in nadzor nad javno porabo. PB se izvaja po vsem svetu. V Lizboni ga je uvedel mestni svet in poteka že več let. Med prednosti PB sodijo krepitev skupnosti in večje zaupanje v mestne uprave, saj skupnost prevzame odgovornost za porabo sredstev. Vendar pa je PB manj primeren za reševanje dolgoročnih ali zapletenih vprašanj, saj se običajno nanaša na kratkoročne projekte. V zadnjih letih so bili nekateri postopki PB kritizirani zaradi
  so izgubili osredotočenost na krepitev vloge žensk. Poleg tega,
  Programi za pomoč na ravni mest so lahko omejeni zaradi nadzora nad proračuni na nacionalni ravni.
  https://op.lisboapartici
• Vizija za Škotsko | Kako bi priporočila lahko oblikovala našo prihodnost | Škotska podnebna skupščina V okviru Škotske podnebne skupščine so udeleženci svoje vizije prihodnosti uresničili s pomočjo pripovedovanja zgodb in oblikovanja pripovedi. Cilj je bil, da se osnutki priporočil državljanov za skupščino približajo širši javnosti ter da se ponazorijo dolgoročne politične rešitve in njihov vpliv na življenje ljudi. Vizija za Škotsko | Kako bi priporočila lahko oblikovala našo prihodnost | Škotska podnebna skupščina
• Ocena tehnologije, ki jo vodi skupnost | Boj proti tehnokraciji in algokraciji
  Participativni pristopi k ocenjevanju tehnologije temeljijo na vsakdanjih izkušnjah tistih, ki jih tehnologija najbolj zadeva, ter potekajo v tesnem sodelovanju s strokovnjaki in zainteresiranimi stranmi, ki običajno prevladujejo pri ocenjevanju tehnologije. Ta pristop upošteva, da strokovnjaki sami ne morejo rešiti zapletenih tehnoloških vprašanj ter da državljani in skupnosti pomembno prispevajo k demokratizaciji pristopov, ki jih obvladujejo strokovnjaki.
  Danski svet za tehnologijo je bil pionir tega pristopa že v 60. letih prejšnjega stoletja. Participativni pristopi k ocenjevanju tehnologij podpirajo dolgoročno vzdržnost novih tehnologij, saj zagotavljajo, da
  se njihovi vplivi ocenjujejo celovito in demokratično, ter da se pred uvedbo novih tehnologij z velikim vplivom izvede zadostna javna razprava. Trenutno pa
  Na področju tehnoloških ocen prevladujejo strokovnjaki in interesne skupine iz industrije.
  EXP8 | Boj proti algokraciji: Potreba po novih participativnih pristopih k ocenjevanju tehnologij.

Upravljanje in participativni pristopi
Nekaj zanimivih primerov iz prakse na temo »skupnosti proti podnebnim spremembam« si lahko ogledate tukaj

Viri in/ali prihodnji viri/storitve platforme, na katere naj mesta posvečajo pozornost

• Državljani NZC in mestne zainteresirane strani Na kratko
• Videoposnetek o državljanih in mestnih deležnikih NZC
• Sistem metod in študije primerov vključevanja državljanov in mestnih deležnikov ter demokratičnih inovacij
• Program učenja skozi delo
• Orodje za kartiranje civilnega okolja
• Pot doslednega sodelovanja z mestom

Misijska mesta, ki so se zavezala k izpolnjevanju te naloge, se soočajo z velikimi potrebami po kapitalu, tako za financiranje svojih procesov preoblikovanja kot za izvajanje projektov, pri čemer uporabljajo javna in zasebna sredstva. Njihov uspeh bo odvisen od tega, ali bodo ta sredstva uspela identificirati in zagotoviti. Potrebe vključujejo zadostna sredstva za razvoj projektov in portfeljev, s katerimi bo mogoče doseči Podnebno nevtralnost, ter javno in zasebno kapitalsko financiranje in financiranje teh projektov glede na njihove potrebe. Verjetno bodo potrebovali vrsto virov, bodisi sofinanciranje javnega sektorja, financiranje zasebnega sektorja, preusmeritev proračunskih sredstev javnega in zasebnega sektorja, filantropsko financiranje ali financiranje s strani lokalnih nosilcev odgovornosti (npr. komunalnih podjetij).

Misijska mesta, vključena v pobudo Mission Cities, bodo v okviru procesa Mestne podnebne pogodbe (MPC) pripravila »naložbene načrte«. Opozarjamo, da obseg ne zajema le naložbenih dejavnosti, temveč celoten spekter kapitala – sredstva, javni in zasebni kapital za financiranje projektov

Ti načrti temeljijo na okviru, ki obsega več elementov:

• Oceniti skupne kapitalske potrebe za prehod na Podnebno nevtralnost do leta 2030;
• oceniti in obravnavati potrebe po zmogljivostih in sposobnostih ključnih akterjev, kot so vodje in zaposleni v mestnih in regionalnih upravah, ključne zainteresirane strani, kapitalske institucije ter državljani;
• razumeti, katere vrste ukrepov zahtevajo katere oblike kapitala in mehanizme financiranja;
• Spodbujati »ugodno okolje« za obsežno ustvarjanje in vlaganje kapitala, ki vključuje pregled podatkov in oceno potreb, podnebne in s tem povezane politike (na ravni mesta, regije in države), upoštevanje ustreznih in potrebnih kapitalskih struktur ter analizo kapitalskih in finančnih tveganj z ukrepi za njihovo zmanjševanje;
• Vzpostaviti je treba trdne mehanizme za upravljanje kapitala in financ ter spremljanje učinka, ki bodo usklajeni s širšim okvirom učinka misije, da se zagotovi preglednost in odgovornost vseh akterjev ter prepreči tveganje »zelenega pranja«.

Naložbeni načrt mreže Misijskih mest bo vseboval razčlenitev kapitalskih potreb, ki ustrezajo poti za doseganje Podnebne nevtralnosti. V njem bodo opisana tveganja, ki bi lahko vplivala na dodeljevanje sredstev za podporo potrebnim ukrepom za dekarbonizacijo, ter navedene spodbujevalne ukrepe in zahteve, ki podpirajo pretok različnih virov kapitala. Ta ukrepa bosta vključevala spremembe politik za omogočanje ukrepov v večjem obsegu, oblikovanje učinkovitih institucionalnih ureditev, kot so namenski mestni skladi, ter ukrepe za omejevanje in obvladovanje tveganj pri vseh virih javnega in zasebnega kapitala. Program »Pilotno mesto« bo mestom zagotovil podporo zlasti na naslednjih področjih:

• Oblikovanje usklajene politike za učinkovito mobilizacijo kapitala
• Opredelitev in vzpostavitev potrebnih kapitalskih struktur na mestni (ali regionalni/nacionalni) ravni za organizacijo različnih virov kapitala za financiranje
• Razviti zmogljivosti mest za učinkovito vlaganje kapitala v skladu z različnimi potrebami

Spremljanje, ocenjevanje in učenje (MEL) za pilotna mesta NZC so medsebojno povezane dejavnosti, ki podpirajo merjenje napredka pri doseganju Podnebne nevtralnosti prek posameznih pilotnih dejavnosti ter vzpostavljajo sinergije med pilotnimi mesti na podlagi skupnih spoznanj o učinkih. Spremljanje se nanaša na razvoj in uporabo kvantitativnih kazalnikov za spremljanje in analizo napredka mest pri doseganju neposrednih učinkov (kot so neto ničelne emisije toplogrednih plinov) in posrednih učinkov (stranskih koristi), pa tudi na vzpostavitev, upravljanje in vzdrževanje orodij in infrastrukture za zbiranje podatkov. Ocenjevanje pomeni analizo in vrednotenje podatkov spremljanja glede na zastavljene cilje, ciljne vrednosti in merila uspešnosti, da se ugotovi, v kolikšni meri so bili doseženi ključni mejniki, vmesni rezultati in končni učinki. Učenje pomeni strukturiran in neprekinjen proces pregleda in sinteze za pridobivanje vpogledov v realnem času, ki mestom pomagajo razumeti, katere rešitve delujejo, v kakšnih kontekstih, za koga in zakaj. S tem bodo te dejavnosti ustvarile dokaze in znanje, ki bodo omogočili refleksivno upravljanje ter popravili/izpopolnili potek ukrepov. Nazadnje, MEL je bistven za prilagodljivost in prenosljivost pilotnih dejavnosti na več področjih Podnebne nevtralnosti in mestnih kontekstov znotraj NZC.

Za mesta je velik izziv zagotoviti, da se večdimenzionalni in sistemski vplivi pilotnih dejavnosti v okviru NZC predvidijo že v zgodnji fazi ter da se izkušnje iz poznejših ukrepov nenehno zbirajo, merijo in vključujejo v procese spremljanja, ocenjevanja in učenja (MEL). Ta naloga je še težja, če se pričakuje, da bodo spremembe za Podnebno nevtralnost potekale po nelinearnih in zapletenih poteh. Da bi to rešili, bo krepitev razumevanja in jasnosti mest glede njihovih pričakovanih „poteh vpliva“ kot razvijajočega se procesa mestom pomagala pri učinkovitem izvajanju njihovih procesov MEL prek kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov.

Pilotna mesta bodo prejela podporo pri jasni opredelitvi svojih poti vpliva prek svoje logike vpliva ali teorije sprememb (TOC), da se pojasnijo temeljni mehanizmi, s katerimi se bodo v določenem časovnem obdobju ustvarjali pozitivni vplivi. Te logike vpliva in pripovedi o preoblikovanju bodo povezale predlagane dejavnosti pilotnih mest s kratko- in srednjeročnimi spremembami, ki jih je mogoče opazovati/meriti in so predhodniki kasnejših dolgoročnih vplivov za preoblikovanje mestnih sistemov.

Ilustrativni primeri in študije primerov

• GPC: Globalni protokol za emisije toplogrednih plinov na ravni skupnosti Emissions (GPC) od mest zahteva, da izmerijo in objavijo celovit popis emisij toplogrednih plinov z uporabo dveh različnih, a dopolnjujočih se pristopov. Eden zajema emisije iz proizvodnih in potrošniških dejavnosti, ki potekajo znotraj mestnih meja, vključno z nekaterimi emisijami, izpuščenimi zunaj mestnih meja. Drugi razvršča vse emisije v »obsege«, odvisno od tega, kje fizično nastanejo. Ta pristop zahteva ločeno obračunavanje emisij, ki se fizično sproščajo znotraj mestnih meja, za združevanje več mestnih inventarjev, da se prepreči dvojno štetje. Okvir obsegov pomaga razlikovati med emisijami, ki se fizično pojavljajo znotraj mesta (obseg 1), tistimi, ki se pojavljajo zunaj mesta (obseg 3), in tistimi, ki izhajajo iz porabe električne energije, pare in/ali ogrevanja/hlajenja, ki jih zagotavljajo omrežja, ki lahko prečkajo mestne meje ali pa tudi ne (obseg 2).
• Okvir pobude »Zaveza županov«: Ta metodološki pristop k poročanju o blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje (vključno z lokalnim obračunavanjem toplogrednih plinov) je po svoji naravi celosten. Kar zadeva blaženje podnebnih sprememb, ta pristop lokalnim oblastem pomaga pri obravnavanju vseh različnih porabnikov na njihovem območju. Metodologija za celovito in vključujoče načrtovanje na področju podnebja in trajnostne energije, v kateri imajo lokalne zainteresirane strani aktivno vlogo.
• Učenje/oblikovanje smisla metode: V okviru pobud, ki jih financira EIT Climate-KIC, kot sta projekt MOTION in Deep Demonstrations, so bili razviti in uvedeni inovativni procesi spremljanja, ocenjevanja in učenja (MEL), ki so omogočili izvajanje procesov učenja in oblikovanja smisla v realnem času v sodelovanju z mesti EU ter vzpostavili hitre evalvacijske cikle na različnih področjih, pri čemer so se izrecno osredotočali na sistemsko preoblikovanje

Viri in/ali prihodnji viri/storitve platforme, na katere naj mesta posvečajo pozornost

• NZC Spremljanje, ocenjevanje in učenje (MEL) Okvir temelji na potrebah po MEL, ki so jih izpostavila mesta, okvirnih pogojih CCC, priporočilih JRC ter potrebah po spremljanju širšega izvajanja misije. Na podlagi obsežne zbirke obstoječih metodologij, razpoložljivih orodij in okvirov, ki jih mesta trenutno uporabljajo v praksi, bo okvir MEL razvil nize ključnih kazalnikov, postopke merjenja in poročanja za ocenjevanje izvajanja NZC ter posledično uspešnosti misije (glej spodnjo sliko s ključnimi sestavnimi deli okvira).

• NZC TOC in viri TOC (Canvas, komplet orodij) bo podprlo opredelitev obsega dejavnosti spremljanja, ocenjevanja in učenja (MEL) s »izbirnim menijem« pričakovanih rezultatov/vplivov (tako neposrednih kot posrednih koristi), da se kritično oceni utemeljenost ključnih izidov njihovega portfelja področij emisij in vzvodov. Mesta bi lahko ocenila, kako pilotne dejavnosti prispevajo k predvidenim rezultatom in jih podpirajo obstoječi dokazi v obliki naborov meril in kazalnikov. Ta korak bo pomagal tudi pri izbiri tega, kar je treba meriti na podlagi predvidenih sprememb, določiti prave dokaze ter oceniti vrzeli v dokazih in kako bi se te vrzeli lahko potencialno odpravile prek okvira NZC MEL (glej sliko spodaj).

• Značilnosti MEL na portalu: Okvir MEL bo pilotnim mestom pomagal tudi pri količinskem opredeljevanju neposrednih in posrednih koristi njihovega izvajanja, pa tudi vmesnih rezultatov in dolgoročnih učinkov. Poleg tega bodo ti podatki iz evalvacije vključeni v portal NZC, da se bo omogočila vizualizacija napredka na ravni celotnega mesta in po posameznih sektorjih, njihovo združevanje in primerjava z zmanjševalnim potencialom mest, ter vzpostavitev vmesnika za opredelitev postopkov poročanja za spremljanje napredka.

Neposredni vplivi in posredni vplivi (načela »dodatnih koristi« in »brez znatne škode«):
Za pilotna mesta NZC se stranski koristi razumejo kot dodatni učinki ali pozitivni stranski učinki ukrepov za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje, ki so sestavni del teh ukrepov. Pričakuje se, da se bodo ti učinki dosegli v kratko-, srednje- ali dolgoročnem obdobju z izvajanjem pilotnih projektov, odvisno od ciljnih področij emisij in niza rešitev, ki jih oblikujejo mesta. Znano je na primer, da imajo nizkoogljične rešitve in rešitve za aktivno mobilnost pozitivne učinke na javno zdravje in dobro počutje. Hkrati pa bi nekateri ukrepi za podnebje lahko imeli tudi negativne posledice ali kompromise, ki jih je treba preprečiti. Na primer, povečana proizvodnja energije ali ogrevanje iz virov biomase bi lahko imela negativne učinke na lokalno kakovost zraka in regionalno biotsko raznovrstnost. Takšni negativni učinki ukrepov na druge sektorje so v Uredbi EU o taksonomiji (člen 17) opredeljeni kot načela „ne povzročaj znatne škode“ (DNSH) in se uporabljajo za okoljske cilje in ustrezne dejavnosti. Ta načela usmerjajo tudi taksonomijo tehnoloških rešitev/storitev NZC ter ustrezne Repozitorije znanja in informacijske liste, ki so na voljo na portalu NZC. Stranske koristi bi lahko razvrstili tudi v neposredne in posredne, odvisno od tega, kako tesno so povezane z izidom ukrepa. Na primer, izboljšana kakovost zraka zaradi uporabe obnovljivih virov energije (zmanjšanje koncentracij dušikovega oksida in trdnih delcev) je neposredna stranska korist, medtem ko so s tem povezana zmanjšanja obolevnosti in umrljivosti posredne stranske koristi, ki izhajajo iz izboljšanja kakovosti zraka. Zato bo jasno in celovito razumevanje potencialnih soprednosti in njihove medsebojne povezanosti mestom pomagalo pri prepoznavanju širokega spektra posrednih vplivov in kompromisov za njihove konkretne dejavnosti. Poleg tega je pomembno vnaprej razmisliti o potrebah po podatkih za oceno soprednosti/vplivov ter vključiti pristop zbiranja podatkov za spremljanje, ocenjevanje in učenje (MEL) za predlagane pilotne dejavnosti.

V naslednjem poglavju bo predstavljen izčrpen (vendar ne izčrpen) »seznam« stranskih koristi ter njihova tematska razvrstitev, ki naj bi ga Pilotna mesta upoštevala pri oblikovanju svojih portfeljev
Za različne tematske ukrepe se je začelo opredeljevanje potencialnih vplivov, stranskih koristi, sinergij in tveganj, ki zajemajo blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje/odpornost, okolje (voda, zemlja in ekosistemi), preskrbo s hrano in njeno proizvodnjo, družbeno-gospodarske in zdravstvene stranske koristi ter zagotavljanje medsektorske integracije. Zavedamo se, da so te povezave vendarle zapletene, tako v smislu konceptualnega razumevanja kot tudi kontekstualnih vidikov v praksi in izvajanju. Te medsebojne soodvisnosti bodo naknadno podrobneje analizirane in predstavljene v prihodnjih rezultatih NZC, kot so logika vpliva (teorija sprememb) NZC, MEL viri, mehanizmi poročanja o podatkih o emisijah, analiza tehnoloških rešitev in ovir za njihovo sprejetje ter drugi ustrezni delovni paketi projekta. Spodnja tabela ponuja pregled širokega spektra neposrednih in posrednih soprednosti ter njihove kategorizacije, ki se v NZC obravnavajo kot izhodišče za oblikovanje storitev in rešitev ter dejavnosti MEL.

	Učinki (vključno s stranskimi koristmi) in kategorije učinkov
Neposredni vplivi	Podnebna nevtralnost
	Zmanjševanje vplivov podnebnih sprememb Zmanjšane emisije toplogrednih plinov Večja energetska učinkovitost ali stopnja obnove (vključno z daljinskim ogrevanjem) Zmanjšano povpraševanje po energiji, potrebe ali poraba Boljši dostop do čiste, zanesljive in cenovno dostopne energije Zmanjšanje energetske revščine Večji prehod na javni prevoz, hojo in kolesarjenje Zmanjšan delež osebnih vozil v prometu Večja uporaba vozil z nizkoogljično tehnologijo v zasebnem prometu, tovornem prometu in javnem prometu (električna vozila, električna kolesa, vozila na vodik itd.)
	Prilagajanje podnebnim spremembam Večje vezanje ogljika (npr. z naravnimi rešitvami za podnebje) Večja stabilnost mestne infrastrukture Zmanjšano tveganje naravnih nesreč ali podnebnih nesreč Večja pripravljenost na negotovosti v zvezi s podnebnimi vplivi
Posredni vplivi	Javno zdravje in vplivi na okolje Izboljšana kakovost zraka Manjša hrupna obremenitev Večja varnost v prometu Zmanjšan učinek toplotnega otoka Izboljšano telesno in duševno počutje Izboljšana kakovost bivanja, privlačnost in estetika (v skladu z novimi cilji EU Bauhaus) Več telesne aktivnosti in aktiven življenjski slog Pravičen in cenovno dostopen dostop do stanovanj
	Socialna vključenost, demokracija in kulturni vplivi Večja vključenost državljanov in skupnosti ter njihove socialne zmogljivosti za sodelovanje/vključevanje Večja socialna pravičnost Večja socialna kohezija, enakost spolov, pravičnost boljše delovanje demokratičnih institucij Večja ozaveščenost o družbenih vprašanjih Več možnosti za zaposlitev in razvoj znanj in spretnosti Boljši dostop do informacij, ozaveščanje in sprememba vedenja
	Vplivi na gospodarski razvoj Večje naložbe v raziskave in inovacije Nižji prihodnji stroški vzdrževanja in investicijski stroški Večje število delovnih mest za kvalificirane delavce in višja stopnja zaposlenosti Večja gospodarska uspešnost (kakovost delovnih mest, trajnostne dobavne verige itd.) Večji gospodarski donos naravnega kapitala Večja tehnološka zrelost in hitrost uvajanja Lokalna gospodarska dejavnost in globalna povezanost Večje lokalno podjetništvo in lokalna podjetja/podjetniški projekti Večja prepoznavnost ter prenos znanja in tehnologije za lokalna podjetja in start-upe Uveljavljanje novih gospodarskih modelov, kot sta lokalno gospodarstvo in ekonomija delitve
	Vplivi učinkovite rabe virov Izboljšano ravnanje z odpadki in večja učinkovitost Večja uporaba materialnih krogov in krožnega gospodarstva Izboljšana kakovost vode Izboljšani postopek/izvajanje upravljanja z vodami Trajnostni in odporni sistemi proizvodnje in oskrbe s hrano Manj odpadkov iz hrane Večja proizvodnja in poraba lokalno pridelane hrane Izboljšane prakse upravljanja z zemljišči (v povezavi z biotsko raznovrstnostjo)
	Vplivi na biotsko raznovrstnost Večje gozdarstvo v mestih, nasadi in boljše zdravje rastlin Zmanjšan škodljiv ekološki odtis Več neinvazivnih vrst in opraševalcev Izboljšano zdravje tal Manjše tveganje za izbruh bolezni/pandemijo Večja ekološka ozaveščenost Izboljšana ekološka povezanost habitatov Izboljšano obnavljanje narave

Viri in/ali prihodnji viri/storitve platforme, na katere naj mesta posvečajo pozornost

• NZC Impact Logic bo ključni vir, ki bo prikazoval povezave med pričakovanimi neposrednimi in posrednimi koristmi ter vmesnimi rezultati, opredeljenimi v okviru pilotnih Impact Pathways posameznih Pilotnih mest.
• Med gradivom, ki bo mestom na voljo v zvezi s to temo, bo tudi seznam/izbor dodatnih koristi, ki jih je treba obravnavati kot kratko-, srednje- in dolgoročne rezultate, ki naj bi jih dosegli in merili v okviru pilotnih dejavnosti. Ta seznam bo temeljil na trenutnem delu in gradivu, ki se razvija v okviru okvira MEL in logike učinka ter novozelandske taksonomije tehnoloških rešitev in storitev.
• Smernice platforme NZC za izbiro tehnoloških rešitev in storitev bodo pilotnim mestom v pomoč pri ocenjevanju zunanjih učinkov ter prepoznavanju in označevanju morebitnih tveganj za kršitev načel DNSH pri uvajanju inovacij.
• Okvir MEL v logiki učinka, ki sta bila podrobneje opisana v prejšnjem poglavju, bosta pilotnim mestom služila kot vodilo pri opredeljevanju tveganj in nezaželenih posledic njihovih ukrepov, pri čemer morajo upoštevati podnebne in okoljske prednostne naloge EU ter jim ne smejo povzročati znatne škode.
• »Kar zadeva platformo, bo modul za upravljanje razpisov in dodeljevanja sredstev namenjen operativnemu upravljanju celotnega poročanja o pilotnih dejavnostih, kar bo vključevalo merila uspešnosti in vizualizacijo ključnih stranskih koristi na podlagi podatkov, pridobljenih od Pilotnih mest.«
• Knjižnica tehnoloških rešitev in rešitev, specifičnih za področje emisij, ki so zajete v Repozitoriju znanja, mora biti opremljena z oznakami o dodatnih koristih za vsako posamezno rešitev

Ilustrativni primeri in študije primerov

• Projekt »Healthy, Clean Cities Deep Demonstration«, ki ga je vodil EIT Climate-KIC, je skupini ambicioznih mest v EU pomagal vzpostaviti strateško učenje. V okviru projekta je bila sooblikovana logika učinka za lokalno usmerjene poskuse, uvedeni pa so bili tudi cikli »oblikovanja smisla«, da bi pridobili uporabne ugotovitve za oblikovanje in izvajanje.
• V okviru pobude UNDP »Sensemaking«, vzpostavljene za mrežo laboratorijev Accelerator Labs v 115 državah, so bila zasnovana in uvedena orodja ter metode za obravnavanje kompleksnosti in sistemsko razmišljanje, da bi omogočili modele medsebojnega učenja ter pospešili učenje v globalni skupnosti strokovnjakov iz javnega sektorja pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja (SDG) do leta 2030.
• Pristop »živih laboratorijev« in njegovo izvajanje v okviru različnih pobud EU ustvarjata okolje, v katerem so koalicije z več akterji lahko preizkušale, razvijale in skupaj ustvarjale inovativne rešitve, da bi pospešile učenje o urbanih izzivih. Na primer: AMS Institute – Urban Living Labs.

Viri in/ali prihodnji viri/storitve platforme, na katere naj mesta posvečajo pozornost

• Vodil delavnice za skupine mest, namenjene skupnemu oblikovanju potekov vpliva, učnih ciljev/strategij in metod ocenjevanja ter rednemu izmenjavanju izkušenj z drugimi Pilotnimi mesti.
• Metodologija NZC Impact Logic in dodatno gradivo (predloge, metode, orodja, študije primerov itd.), ki ga zagotavljata platforma Net Zero Cities in portal.
• Sinergije in povezave z nacionalnimi platformami organizacije Mission za širjenje izkušenj iz Pilotnih mest NZC na nacionalni ravni

Misije EU so nov element raziskovalnega in inovacijskega programa Obzorje Evropa za obdobje 2021–2027. Podpirajo prednostne naloge Evropske komisije, kot so Evropski zeleni dogovor, Evropa, pripravljena na digitalno dobo, Premagovanje raka ter Novi evropski Bauhaus. Ustanovljenih je bilo pet odborov za misije, v katerih so se zbrali vodilni strokovnjaki, da bi pomagali opredeliti, oblikovati in izvajati misije za program Obzorje Evropa. Septembra 2020 je odbor za misije Evropski komisiji predal končna priporočila. Septembra 2021 je bila uradno začeta misija Misija EU za 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030 (Misijsko mesto) in objavljen izvedbeni načrt.

NetZeroCities (NZC) je štiriletni projekt, ki ga financira program za raziskave in inovacije Obzorje 2020; njegov namen je pomagati mestom pri premagovanju sedanjih strukturnih, institucionalnih in kulturnih ovir, s katerimi se soočajo, ter jim omogočiti, da do leta 2030 dosežejo Podnebno nevtralnost.

Projekt NZC ponuja napredne zmogljivosti na področjih sistemskih sprememb, vključevanja in sodelovanja državljanov, participativnega in inovativnega upravljanja, kapitalskega in finančnega strukturiranja ter socialnih inovacij, da se mestom zagotovi dostop do strokovnega znanja, potrebnega za reševanje izzivov na poti k Podnebni nevtralnosti.

NetZeroCities se zaveda, da morajo mesta razviti posebne strategije, prilagojene lokalnim in regionalnim okoliščinam, in jih bo podpiral z razvojem, spodbujanjem ter vključevanjem novih in obstoječih orodij, virov in strokovnega znanja v enotno platformo, ki bo vsem mestom dostopna prek spletnega portala (Mission Platform). Platforma NZC Mission zagotavlja tudi podporo pri soustvarjanju Mestnih podnebnih pogodb z lokalnimi deležniki in državljani. Priprava, podpis in izvajanje mestnih podnebnih pogodb je osrednja značilnost Misije EU za 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030. Čeprav te pogodbe niso pravno zavezujoče, predstavljajo jasno in zelo vidno politično zavezo ne le Evropski komisiji ter nacionalnim in regionalnim organom, temveč tudi državljanom. V njih bodo določeni načrti za doseganje podnebne nevtralnosti mesta do leta 2030, vključno z naložbenim načrtom.

Poleg tega bo v okviru projekta NZC objavljen javni razpis za Pilotna mesta. S podporo storitev, znanja in strokovnih izkušenj, ki jih zagotavlja platforma NZC Mission Platform, se bodo pilotna mesta zavezala k izvajanju ukrepov znotraj in/ali med enim ali več področji emisij, ki preizkušajo poti do dekarbonizacije, da bi premagala ovire za preoblikovanje in na koncu pospešila svojo pot do postavitve v ogljično nevtralno mesto. Pilotna mesta bodo prejela nepovratna sredstva za podporo izvajanja svojih poskusov s poudarkom na sodelovanju, razmišljanju in učenju ter prepoznavanju ovir za spremembe in priložnosti za večplastne intervencije na več ravneh, s katerimi bi te ovire premagali.

Koristne povezave in viri

• NetZeroCities, na voljo na https://netzerocities.eu/
• Misija EU „Podnebno nevtralna in pametna mesta" Izvedbeni načrt, september 2021.
• Dodatni dokumenti, vključno z informacijskim paketom za mesta na spletni strani Misije EU: Podnebno nevtralna in pametna mesta

Evropski zeleni dogovor
Evropski zeleni dogovor (Zeleni dogovor EU) je odgovor Evropske unije na podnebne in okoljske izzive, ki predstavljajo ključno nalogo naše generacije. Gre za novo strategijo rasti, katere cilj je preoblikovati EU v pravično in uspešno družbo z moderno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvom, v katerem do leta 2050 ne bo neto emisij toplogrednih plinov, kjer bosta zaščitena okolje in zdravje državljanov ter kjer bo gospodarska rast ločena od porabe virov.

V praksi je Evropski zeleni dogovor, sprejet leta 2020, niz političnih pobud Evropske komisije, katerih glavni cilj je, da Evropska unija (EU) do leta 2050 podnebno nevtralno. Predstavljen bo tudi načrt ocene učinka, da se cilj EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030 poveča na vsaj 50 % in približa 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Načrt je pregledati vsak obstoječi zakon glede na njegove podnebne prednosti in uvesti novo zakonodajo o krožnem gospodarstvu, obnovi stavb, biološko raznovrstnost, kmetijstvo in inovacije.

Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, je izjavila, da bo Evropski zeleni dogovor za Evropo »trenutek pristanka na Luni«. Von der Leyen je imenovala Fransa Timmermansa za izvršnega podpredsednika Evropske komisije za Evropski zeleni dogovor.

Načrt Naložbeni načrt za trajnostno Evropo je naložbeni steber Evropske zelene pogodbe. Za uresničitev podnebnih in energetskih ciljev za leto 2030 bodo do leta 2030 potrebne dodatne naložbe v višini 260 milijard evrov letno. Potreben je okvir, ki bo premostil vrzel med cilji politike in znatnimi razpoložljivimi zasebnimi finančnimi sredstvi. Ta okvir bo usmerjen v podnebne, okoljske in socialne naložbe, pri čemer se slednje nanašajo na trajnostni prehod. Naložbeni načrt za trajnostno Evropo bo v prihodnjem desetletju prek proračuna EU in povezanih instrumentov mobiliziral vsaj 1 bilijon EUR zasebnih in javnih trajnostnih naložb.

CINEA
Evropska izvršilna agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA) je naslednica Izvršilne agencije za inovacije in omrežja (INEA). Uradno ustanovljena 15. februarja 2021, je začela delovati 1. aprila 2021 z namenom izvajanja delov nekaterih programov EU. CINEA ima ključno vlogo pri podpiranju Zelene pogodbe EU prek učinkovitega in uspešnega izvajanja elementov njenih delegiranih programov: Sklad za povezovanje Evrope (CEF), Obzorje Evropa, Inovacijski sklad (IF), program LIFE, Mehanizem EU za financiranje obnovljivih virov energije, Mehanizem za pravično prehod in Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in ribogojstvo. Njena izrecna naloga je podpirati zainteresirane strani pri uresničevanju Evropskega zelenega dogovora s kakovostnim upravljanjem programov, ki pomaga izvajati projekte, ki prispevajo k dekarbonizaciji in trajnostni rasti.

Obzorje Evropa
„Obzorje Evropa“ je doslej največji mednarodni program za podporo raziskavam in inovacijam, ki ga bo izvajala EU. Ta novi raziskovalni in inovacijski program EU bo za obdobje 2021–2027 razpolagal s proračunom v višini približno 95,5 milijarde evrov. CINEA bo upravljala delovne programe Horizon Europe v okviru sklopa 5, ki vključuje področja podnebja, energije in prometa. Del sklopa 5 programa Horizon Europe, ki se nanaša na podnebne ukrepe, je odgovoren za razvoj strategij in politik za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, s katerimi se bo spoprijemalo z globalno podnebno krizo na podlagi razumevanja njenih vzrokov, razvoja in vpliva ter treh misij EU (Misija „Podnebno nevtralna in pametna mesta", prilagajanje podnebnim spremembam, oceani).

Skupaj naj bi agencija CINEA v okviru večletnega finančnega okvira (MFF) za obdobje 2021–2027 upravljala s proračunom v višini do 15 milijard evrov za program Obzorje Evropa.