Napredne sistemske inovacije za Podnebno nevtralnost: oblikovanje portfelja in decentralizirano upravljanje

Kontekst: Almaty, največje mesto v Kazahstanu, se spopada z resnimi težavami zaradi onesnaženosti zraka, predvsem zaradi hitre urbanizacije, zastarelih industrijskih praks in velike odvisnosti od fosilnih goriv. Onesnaženost predstavlja veliko tveganje za javno zdravje in ovira uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja mesta.

Pristop: Da bi se spopadli s tem izzivom, je mesto Almaty v sodelovanju z UNDP in zainteresiranimi stranmi pripravilo niz ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka. Ta celostni pristop je bil ključen za obravnavanje zapletenih in medsebojno povezanih dejavnikov, ki prispevajo k onesnaževanju.

Ključni elementi:

• Sistemski izziv: V okviru portfeljskega pristopa v Almatyju so onesnaženost zraka obravnavali ne le kot okoljski problem, temveč tudi kot vprašanje, ki zadeva gospodarstvo in javno zdravje.
• Strateško preoblikovanje: Izziv je bil strateško preoblikovan tako, da je zajemal širše družbeno-gospodarske vplive, kar je mestu omogočilo, da je oblikovalo ukrepe, ki so obravnavali temeljne vzroke in ne le simptome.
• Različne intervencije: Portfelj je vključeval številne ukrepe, kot so izboljšanje kolesarske infrastrukture, uvajanje rešitev, ki temeljijo na naravi, ter zagotavljanje spodbud za zeleno gospodarstvo. Ti ukrepi so bili usklajeni, da bi ustvarili sinergije in čim bolj povečali njihov skupni učinek.

Rezultat: Celovit pristop je mestu Almaty omogočil, da zmanjša tveganje, povezano z zanašanjem na en sam obsežen ukrep. Z raznolikostjo strategij in osredotočenostjo na sistemske spremembe je mesto lahko bolje upravljalo kakovost zraka in prispevalo k širšim ciljem trajnostnega razvoja.

Kontekst: Lund, mesto, znano po svojem zavzemanju za trajnost in inovativnost, si je prizadevalo ustvariti inovacijski ekosistem, ki bi podpiral njegove ambiciozne cilje na področju podnebne tranzicije. Mesto si je zastavilo cilj, da vzpostavi model upravljanja, ki bi omogočal obvladovanje kompleksnosti urbanih preoblikovanj ter spodbujal nenehno učenje in prilagajanje.

Pristop: Mesto Lund je v sodelovanju z Observatorijem za inovacije v javnem sektorju (OPSI) razvilo model upravljanja, imenovan »Lund Innovation Ecosystem Portfolio Tracking« (LIEPT). Ta model je bil zasnovan za opazovanje, kartiranje in spremljanje različnih ukrepov v mestnem ekosistemu.

Ključni elementi:

• Zbirka vzorcev: Model LIEPT je mestu pomagal oblikovati »portfelj vzorcev«, ki je vseboval preizkušene in uporabne finančne ukrepe ter poslovne modele, namenjene spodbujanju prehoda na podnebno nevtralnost.
• Učenje v kontekstu: Model upravljanja je upošteval »v bistvu edinstveno« naravo vsakega posega, pri čemer se je osredotočil na lokalne in kontekstualne razmere, ki so vplivale na uspeh podnebnih ukrepov.
• Razpršeno upravljanje: Lundov pristop je vključeval model razpršenega upravljanja, v katerem so se usklajevanje virov in ukrepov delili med več zainteresiranimi stranmi, vključno z javnimi agencijami, zasebnimi akterji in civilno družbo.

Rezultat: Model LIEPT je mestu Lund omogočil, da je bolje razumelo in obvladovalo kompleksnost svojega mestnega ekosistema. S spodbujanjem decentraliziranega upravljanja in izkoriščanjem raznovrstnih podatkovnih virov je mesto uspelo izboljšati svojo sposobnost za izvajanje učinkovitih podnebnih ukrepov in prilagajanje novim izzivom.