Mesta bodo za dosego podnebne nevtralnosti potrebovala izjemno velike količine kapitala. Da bi ta sredstva uspešno mobilizirala z jasno usmeritvijo v doseganje čim večjega vpliva na podnebje in družbenih stranskih koristi, morajo mesta razumeti možne poti do podnebne nevtralnosti ter svoje potrebe po financiranju. Naložbeni načrt je zato ključni element te poti in Mestne podnebne pogodbe.
Mesta bodo dejansko potrebovala različni finančni mehanizmi/instrumenti, skladi, institucije in programi financiranja, da bodo lahko zagotovila kapital, potreben za uresničitev svojih podnebnih ciljev. Samo javna sredstva ne bodo zadostovala za dosego Podnebne nevtralnosti do leta 2030 – nujno je preusmeriti obstoječe tokove javnih naložb ter izkoristiti zasebna in participativna finančna sredstva. Zato je pomembno, da se javna sredstva učinkovito uskladijo z zasebnim kapitalom. Za mesta je pomembno, da poiščejo nove vire mednarodnega in nacionalnega investicijskega kapitala, da bi tako povečala učinek svojih sredstev. To je lahko težko, vendar po vsej Evropi nastajajoče dobre prakse mestom že omogočajo, da spodbujajo finančne vidike svojega prehoda.
Okvir naložbenega načrta bo mestom služil kot vodilo pri načrtovanju kapitala in naložb, potrebnih za izvedbo pobude. Kot osrednji element pobude bo naložbeni načrt opredelil, kako bo Misijsko mesto, strateško mobiliziralo in organiziralo javna sredstva ter privabilo zasebni kapital za financiranje svoje preobrazbe, kot je navedeno v ustreznih akcijskih načrtih v okviru Mestnih podnebnih pogodb.
Financiranje prehoda zahteva strateški pristop, ki je usklajen z dolgoročnimi cilji ogljične nevtralnosti, hkrati pa zagotavlja, da so naložbe izvedljive in pravične. Prehod mest k Podnebni nevtralnosti zahteva večstranski pristop, ki izkorišča strateško načrtovanje, inovativno financiranje, obvladovanje tveganj in široko vključevanje zainteresiranih strani. Z upoštevanjem teh ključnih načel lahko mesta ne le zmanjšajo svoj ogljični odtis, temveč tudi spodbujajo bolj trajnostno, odporno in pravično urbano prihodnost.
Uvedite celosten dolgoročen pristop
Mesta morajo oblikovati celovite akcijske načrte za podnebne ukrepe, ki vključujejo dolgoročne cilje na področju dekarbonizacije, odpornosti in trajnostnega razvoja. Financiranje mora biti usklajeno z dolgoročnimi cilji, da se preprečijo kratkovidne naložbe, ki bi lahko povzročile nastanek neizkoriščenih sredstev ali neučinkovitosti. Zagotoviti je treba, da naložbe upoštevajo vplive na različne sektorje (npr. promet, energetika, ravnanje z odpadki) za celovit prehod mest.
Oblikovajte finančne strategije, ki zagotavljajo pravično porazdelitev koristi projektov s podnebno nevtralnostjo, zlasti med ranljive skupine prebivalstva. Uvedite mehanizme financiranja, ki dajejo prednost naložbam v soseske z nizkimi dohodki in marginalizirane soseske, ki so najbolj izpostavljene podnebnim vplivom. Odpravite morebitne finančne ovire za dostop (npr. visoki začetni stroški za energetsko učinkovita stanovanja ali čisti prevoz) s pomočjo ciljno usmerjenih subvencij ali nepovratnih sredstev.
Pripravite naložbeni načrt
Oblikovanje jasno opredeljenega naložbenega načrta je prvi korak k temu, da bodo mesta lahko sprejela potrebne finančne obveznosti za Podnebno nevtralnost.
Ocenite stroške in koristi doseganja ogljične nevtralnosti
Da bi oblikovala izvedljiv naložbeni načrt, morajo mesta najprej oceniti stroške, povezane s prehodom na Podnebno nevtralnost. To vključuje podrobno finančno modeliranje infrastrukturnih projektov, sistemov za obnovljivo energijo, prometnih omrežij in pobud za odpornost mest. Poleg tega morajo mesta oceniti gospodarske koristi dekarbonizacije, kot so izboljšanje javnega zdravja, znižanje stroškov energije, ustvarjanje delovnih mest v zelenih panogah in večja dolgoročna odpornost proti podnebnim nesrečam.
Ocena vlagateljske vrzeli
Ko so stroški in koristi količinsko opredeljeni, morajo mesta oceniti investicijsko vrzel – razliko med razpoložljivimi finančnimi sredstvi in skupnim zneskom sredstev, potrebnih za dosego ogljične nevtralnosti. Ta vrzel bo pokazala obseg potrebnega financiranja in pomagala pri določanju prednostnih nalog pri naložbah. Z razumevanjem obsega primanjkljaja se lahko mesta osredotočijo na posamezna področja, kjer lahko zasebne naložbe, vladna podpora ali mednarodna sredstva zapolnijo to vrzel.
Pregled spodbujevalnih in omejevalnih politik
Politčni okviri na lokalni in nacionalni ravni pomembno vplivajo na uspešnost financiranja ukrepov za boj proti podnebnim spremembam. Mesta morajo opraviti temeljit pregled obstoječih politik, da bi ugotovila, kaj spodbuja in kaj ovira doseganje Podnebne nevtralnosti.
Spodbujevalne politike
Med spodbujevalnimi ukrepi so davčne olajšave za zelene projekte, subvencije za naprave za obnovljivo energijo ter predpisi, ki spodbujajo trajnostno gradnjo in promet. Mesta morajo poskrbeti, da bodo ukrepi spodbujali naložbe v nizkoogljično infrastrukturo, kot so energetsko učinkovite stavbe ali omrežja za električna vozila, hkrati pa olajšati dostop do sredstev za podnebne ukrepe iz javnega in zasebnega sektorja.
Omejevalne politike
Po drugi strani pa lahko omejevalne politike, kot so zastareli gradbeni predpisi ali subvencije za fosilna goriva, zavirajo napredek. Mesta bi si morala prizadevati za odpravo ali reformo predpisov, ki ovirajo naložbe v podnebne ukrepe. Na primer, morda bo treba posodobiti predpise o prostorskem načrtovanju, da se omogoči bolj trajnostni razvoj mest, ali pa bodo javna podjetja potrebovala spremembe predpisov, da bodo lahko dali prednost obnovljivim virom energije pred fosilnimi gorivi. Poleg tega lahko zgornje meje zadolževanja, ki jih določajo nacionalne politike, drastično zmanjšajo zmožnost mesta za najemanje posojil.
Izvajati okoljske politike
Uvedba spodbujevalnih ukrepov, kot so zelena javna naročila, zvišanje davkov na fosilna goriva ali pristojbine za prometne zastoje, bo imela ključno vlogo pri zagotavljanju raznolikih virov kapitala za doseganje Podnebne nevtralnosti. Časovni okvir izvajanja teh ukrepov bo vplival na razporeditev razpoložljivega kapitala v prihodnosti.
Opredelite pomembne zainteresirane strani
Uspešne strategije financiranja ukrepov za boj proti podnebnim spremembam so odvisne od vključevanja širokega kroga zainteresiranih strani iz javnega in zasebnega sektorja. Mesta morajo opredeliti ključne akterje in jih vključiti v delo, da se zagotovi usklajeno delovanje.
Vladne ustanove
Lokalne oblasti imajo osrednjo vlogo pri načrtovanju, urejanju in izvajanju podnebnih politik. Nacionalne in regionalne oblasti lahko prav tako zagotovijo ključna finančna sredstva, politično podporo in regulativni nadzor za pobude na ravni mest.
Zasebni sektor in finančne institucije
Zasebni sektor, vključno z bankami, upravitelji premoženja in podjetji, je ključni vir investicijskega kapitala. Zelene obveznice, pobude na področju družbene odgovornosti podjetij in javno-zasebna partnerstva (PPP) so ključni mehanizmi za pridobivanje zasebnih sredstev za projekte s podnebno nevtralnostjo.
Skupnost in civilna družba
Vključevanje lokalne skupnosti je ključnega pomena za zagotovitev, da so naložbe v podnebne ukrepe pravične in učinkovite. Nevladne organizacije (NVO), interesne skupine in lokalni prebivalci lahko pomagajo spodbuditi javno podporo podnebnim ukrepom ter tako zagotovijo, da naložbe koristijo vsem prebivalcem mesta.
Uvedba mešanih finančnih instrumentov
Da bi se lažje orientirala v zapletenem svetu možnosti financiranja, lahko mesta uporabijo orodje za finančno svetovanje in tako poiščejo možnosti financiranja, ki ustrezajo njihovim potrebam. Glede na predvideni obseg stroškov javni kapital sam ne bo zadostoval za doseganje Podnebne nevtralnosti. Uvedba inovativnih mehanizmov mestom omogoča, da z učinkovito uporabo javnih sredstev in virov privabijo obsežne zasebne naložbe. Mešano financiranje pomeni strateško uporabo javnega kapitala za mobilizacijo zasebnih naložb v projekte, ki prinašajo socialne, okoljske in finančne koristi. V okviru Podnebne nevtralnosti so mešani finančni instrumenti lahko zelo učinkoviti pri zmanjševanju tveganj projektov in privabljanju zasebnega kapitala.
Javno-zasebna partnerstva
Vključite zasebni sektor v financiranje projektov s podnebno nevtralnostjo prek javno-zasebnih partnerstev. Vlade lahko za spodbujanje naložb zasebnega sektorja uporabijo mehanizme, kot so davčne olajšave, delitev tveganja ali garancijski skladi. Sodelovanje z zasebnimi akterji lahko mestom pomaga izkoristiti inovativne vire financiranja.
Zelene obveznice in nepovratna sredstva
Zelene obveznice so vse bolj priljubljeno orodje za zbiranje kapitala za okolju prijazne projekte, kot so obrati za obnovljivo energijo ali energetsko učinkovita stanovanja. Mesta lahko zaprosijo tudi za nepovratna sredstva in ugodna posojila pri mednarodnih razvojnih institucijah, ki jih je mogoče kombinirati z zasebnimi sredstvi za financiranje obsežnih podnebnih projektov.
Prepoznavanje in zmanjševanje tveganj
Financiranje prehoda na Podnebno nevtralnost je zaradi obsega naložb, dolgoročnosti in negotovosti v zvezi s tehnologijo, politiko in tržnimi trendi po naravi tvegano. Mesta morajo oceniti vsa možna tveganja za naložbe in opredeliti strategije za njihovo zmanjšanje, da bi premagala primarna in preostala tveganja.
Finančna tveganja
Dolgoročne naložbe v podnebne ukrepe so lahko izpostavljene finančnim tveganjem, kot so spremembe obrestnih mer, inflacija ali nihanje cen energije. Da bi ta tveganja zmanjšala, lahko mesta z dolgoročnimi pogodbami zagotovijo ugodne pogoje financiranja ali uporabijo finančne derivate, ki jih zavarujejo pred nihanji cen.
Politična in regulativna tveganja
Spremembe politike ali politična nestabilnost lahko ogrozijo naložbe v podnebne ukrepe. Ključnega pomena je zagotoviti široko politično podporo podnebnim politikam in stabilnost predpisov. Javno-zasebna partnerstva lahko prav tako pripomorejo k obvladovanju regulativnih tveganj, saj pogodbene obveznosti ostanejo nespremenjene ne glede na politične cikle.
Tehnološka tveganja in tveganja pri izvajanju
Negotovost glede razpoložljivosti in prilagodljivosti novih tehnologij predstavlja še eno pomembno tveganje. Mesta se lahko s tem spopadejo tako, da svoje naložbe razporedijo med različne tehnologije in projekte postopoma širijo, da se prilagodijo tehnološkemu napredku.
Tveganja v zvezi s kapacitetami
Morebitno pomanjkanje znanja ali izkušenj mestnih uradnikov na področju prehodnega financiranja bi lahko ogrozilo izvajanje naložbenega načrta, če se na to ne bo ustrezno odzvalo. Pri prizadevanjih mesta za doseganje Podnebne nevtralnosti je treba obravnavati tveganja, povezana z notranjimi zmogljivostmi in sposobnostmi ter prilagajanjem institucij.
Splošni vidiki podnebja
Da bi zagotovila trajnostni napredek na poti k podnebni nevtralnosti, morajo mesta podnebna vprašanja vključiti v vse elemente mestnega proračuna, razporeditev zmogljivosti in investicijske odločitve, kar bo pomagalo doseči največjo možno raven podpore za prehod in zagotoviti zaupanje vlagateljev.
Vključitev podnebnih vprašanj v mestne proračune
Namesto da bi podnebne projekte obravnavala ločeno od drugih mestnih pobud, bi morala mesta podnebne cilje vključiti v splošni postopek priprave proračuna. To pomeni, da je treba sredstva za obnovljive vire energije, zeleno infrastrukturo in projekte za krepitev odpornosti dodeliti v okviru osrednjega programa razvoja mesta.
Ocene vpliva na podnebje
Vsaka pomembna investicijska odločitev, naj gre za promet, stanovanjsko gradnjo ali energetiko, bi morala vključevati oceno vpliva na podnebje. S tem se zagotovi, da so vsi mestni projekti usklajeni s širšim ciljem zmanjševanja emisij in krepitve odpornosti na podnebne spremembe.
Spodbujanje podnebju prijaznega gospodarstva
Mesta bi si morala prizadevati za spodbujanje lokalnih gospodarstev, ki so usklajena s podnebnimi cilji. To vključuje podporo rasti zelenih panog, spodbujanje podjetij k uvajanju trajnostnih praks ter ustvarjanje delovnih mest v sektorjih obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti in odpornosti na podnebne spremembe.
